Kako (ne) varčujemo | SAVA INFOND

Ob svetovnem dnevu varčevanja nas zanima, kaj vam pomeni 31. oktober?
Glede na to, da je 31. oktober dela prosti dan, mislim da večina Slovencev povezuje ta dan prej z državnim praznikom, dnevom reformacije, kot pa s svetovnim dnevom varčevanja. Po drugi strani sem prepričan, da se je med nami dobro prijel oktober kot mesec varčevanja. Verjamem, da večina poslušalcev zelo dobro pozna vedno aktualne slovenska pregovore na to temo, in sicer Kamen na kamen palača, Počasi se daleč pride in Ne vseh jajc v eno košaro, tudi če so zlata. Čeprav so kratki in enostavni, pa povedo presenetljivo veliko o praktičnih osnovah varčevanja. Prva dva v bistvu govorita o matematiki obrestno obrestnega računa, o tem, kako čas dela v naš prid, tretji pa o načelu razpršitve naših finančnih naložb. Oboje nazorno predstavlja temelj varčevanja. Poglejmo si primer dolgoročnega pokojninskega varčevanja. Ob 7 % letni donosnosti bomo svoj začetki vložek 5.000 EUR podvojili v 10 letih, kasneje pa bomo zaradi obrestno-obrestnega računa za naslednjih 5.000 EUR potrebovali samo še 6 let, nato samo še slabih pet let in tako dalje.

Kam se uvrščamo Slovenci po svojih varčevalnih navadah v primerjavi z drugimi evropskimi narodi?
Slovenci sicer pregovorno veljamo za varčen narod, vendar bi rad opozoril, da je prišlo v zadnjih dveh letih do drastičnih sprememb. Do leta 2008 smo bili po stopnji varčevanja gospodinjstev celo absolutno na prvem mestu, od takrat pa vztrajno padamo po lestvici. Še predlani samo bili na četrtem mestu na prebivalca, s 15,3-odstotnim deležem varčevanja v razpoložljivem prihodku, lani pa smo z 11,9-odstotnim deležem sploh prvič padli pod povprečje evroobmočja. Mimogrede, lani so bili najbolj varčni evropski narod Nemci s 16,7-odstotno stopnjo varčevanja.

Kam najraje nalagamo svoj denar in katere oblike varčevanja so najbolj pogoste?
Tako kot v večini drugih evropskih držav velja, da naša gospodinjstva več finančnih sredstev posodijo kot si jih izposodijo in nato svojimi prihranki preko bank financiramo druge sektorje – idealno produktivne investicije v razvoj. Slovenska gospodinjstva so sicer v čisto solidni finančni kondiciji, po podatkih Banke Slovenije imamo za skupaj 41 mrd EUR finančnih naložb in samo 12 mrd obveznosti, torej skoraj triinpolkrat več sredstev kot posojil. Slovenci največ varčujemo v bankah, 60 % naših prihrankov je v gotovini in bančnih vlogah, 19 % v delnicah, 6 % v življenjskih zavarovanjih in investicijskih skladih, na koncu pa so pokojninski skladi s 3 %.

Ko gre za namembnost varčevanja tržne raziskave kažejo, do so zaradi finančne in gospodarske krize gospodinjstva na splošno bolj pesimistična, ljudje dejansko veliko bolj varčujemo za hude čase, za primer stiske, za starost in otroke, manj pa npr. za počitnice in nakup avtomobila. Kar je v teh časih normalno in pričakovano.

Predstavite pomen pokojninskega varčevanja za starost in škodljivo vedenje vlagateljev, ki ogroža naše dolgoročne finančne cilje.
Brez dvoma so pokojnine danes ena najbolj kritičnih in družbeno občutljivih tem. Ljudje se vse bolj zavedamo, da imamo premalo privarčevanih sredstev za pokojnino, da bi lahko uživali varno starost ob nižanju povprečne pokojnine. Demografski trendi in številke so neusmiljene, nedavno upokojeni in njihovi družinski člani zelo konkretno občutijo pokojninsko luknjo v lastni denarnici. V zadnjem desetletju namreč zaradi staranja prebivalstva in upokojevanja vztrajno pada razmerje med neto plačo in pokojnino - iz 68 % v letu 2000 bo do konca leta padlo na 57 %. Gre za izredno negativen trendu padanja pokojnin za več kot eno odstotno točko letno!

Že čez nekaj let bomo torej iz javne blagajne upravičeni do pokojnine, ki bo, če ne bo prišlo do nekega gospodarskega čudeža, znašala samo še polovico naše neto plače, tako da bo potrebno nekaj narediti za dostojne zaslužke v starosti.

Eno od glavnih psiholoških ovir prestavljajo varčevalcem slabe pretekle izkušnje, zaradi česar se ne upajo več izpostavljati bolj tveganim naložbam, ki pa nam na dolgi rok edine lahko pomagajo uresničiti naše dolgoročne finančne cilje.

Zakaj so vzajemni skladi optimalen način za varčevanje za čas po upokojitvi?
Ne glede na to, da prihajam iz industrije upravljanju skladov, sem prepričan, da so skladi za male vlagatelje stroškovno najbolj učinkovit način dolgoročnega varčevanja. Z mesečnim varčevalnim načrtom znižamo tveganje, se izognemo stresom ob večjih nihajih na borzah in s tem izboljšamo dolgoročne pričakovane povprečne donose, ki na delniških trgih presegajo 7 %. Ob tem lahko kadarkoli brezplačno in neobdavčeno zamenjamo sklad, v katerem želimo varčevati. Prav tako je pomembno, da lahko vsak dan sproti preverimo, koliko sredstev imamo na svojem računu. Za razliko od zavarovalniških produktov lahko svoje varčevanje brez dodatnih skritih stroškov kadarkoli prekinete. Dolgoročno varčevanje v vzajemnih skladih predstavlja davčno ugodno obliko varčevanja, saj je vlagatelj po dvajsetih letih oproščen davka na kapitalske dobičke.