Kako posluje vzajemni sklad | SAVA INFOND

Lavra Munda Slaček
Lavra Munda Slaček
Datum objave
Dne  18.10.2010 11:00

Za lažjo predstavo, kako upravljamo vašo naložbo

 
Zgodovina prvič omenja investicijski vzajemni sklad v letu 1868, ko so v takrat kolonialni Veliki Britaniji na ta način zbirali kapital za izgradnjo železniških povezav. Prvi vzajemni skladi, kot jih poznamo danes, so se pojavili v Združenih državah Amerike. Marca 1924 je začel poslovati Massachusetts Investors Trust, ki posluje še danes z imenom MFS Investment Management. V Sloveniji so se prvi vzajemni skladi pojavili januarja 1992. Sprva so jih ustanavljale borznoposredniške hiše po vzorih tujih ponudnikov. Leta 1994 je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sprejela prvo zakonodajo, ki je regulirala poslovanje vzajemnih skladov v Sloveniji, in ob tem so se na slovenskem trgu pojavile prve družbe za upravljanje (DZU). Danes pa poslovanje DZU regulirano s pravili, ki so usklajena z Evropsko unijo. To skladom slovenskih upravljavcev odpira pot tudi na druge trge Evrope. KBM Infond na primer svoj Infond BRIC trži na Slovaškem in v Avstriji.

Kaj počne vaš denar

Ko izberete primeren sklad glede na vaše cilje, vplačate sredstva na račun izbranega sklada. Ta je odprt pri skrbniški banki - za Infondove vzajemne sklade je to na primer Nova LB.

Skrbniška banka vodi denarni račun sklada, račun nematerializiranih vrednostnih papirjev in hrani materializirane vrednostne papirje, ki sestavljajo naložbe sklada. Zagotavlja pravilnost dnevnega izračuna čiste vrednosti sklada (ČVS) in vrednosti enote premoženja (VEP). Prav tako skrbniška banka zagotavlja pravilnost poteka vplačil in izplačil, pravilnost izračuna stroškov in celotnih stroškov poslovanja sklada (TER).

V pravilih upravljanja sklada je zapisan postopek poteka vplačila sredstev, ki opredeli kdaj in po kakšni vrednosti se vplačilo konvertira v enote sklada. Ko so kupljene enote sklada pripisane na vlagateljevo ime, dobi vlagatelj na dom pisno obvestilo o nakupu enot. Obvestilo je obenem dokazilo o lastništvu enot sklada.

Sredstva, zbrana na računu sklada, upravljavci naložijo v vrednostne papirje skladno s pravili upravljanja, ki določajo kakšne vrednostne papirje in kje lahko kupijo za ime sklada.

Naložbena politika sklada opredeljuje, v kakšne tipe naložb in v kolikšnih deležih smejo upravljavci nalagati njegova sredstva. Lahko je zelo široka (skladi fleksibilnih naložb) ali zelo omejujoča (na primer sklad evropskih obveznic).

Upravljavci ves čas upravljajo premoženje sklada. Prodajajo vrednostne papirje, ki so dosegli ciljan donos in kupujejo tiste, za katere na osnovi analiz ocenijo, da so dolgoročno perspektivna naložba. Stalno preverjajo izpostavljenost sklada posameznim tipom naložb, ter z ustrezno razpršitvijo obvladujejo naložbena tveganja. Naložbe morajo biti tržne, da je zagotovljena stalna likvidnost sklada.

Ko ste dosegli svoj naložbeni cilj ali preprosto potrebujete denar vložite zahtevo za izplačilo. Denar bo na vašem računu najkasneje v pet delovnih dneh.

Nadzor, nadzor in nadzor

Vzajemni skladi so ena najbolj preprostih in dosegljivih oblik varčevanja in ena najbolj nadzorovanih in preglednih naložb. Vrednost VEP je dnevno objavljena v medijih in tako vlagatelj vsak dan vidi, koliko sredstev ima privarčevanih. Primernost in preglednost upravljanja skladov pa nadzorujejo Agencija za trg vrednostnih papirjev, zunanja in notranja revizija, skrbniška banka in interna kontrola. 
Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, tel. 02/229 74 40, fax. 02/229 74 89
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.