Kam pluje španska barka? | SAVA INFOND

Ob zaostritvi dolžniške krize v prvi polovici leta 2012 je postalo jasno, da bo morala Evropska centralna banka (ECB) spet poseči na trg državnega dolga. Svet ECB je tako lanskega avgusta napovedal možnost vnovične intervencije, v začetku septembra pa predstavil ukrepe (nakupi obveznic zadolženih držav z ročnostjo od enega do treh let brez omejitev vrednosti nakupa), ki jih bo ECB izvajala na sekundarnem finančnem trgu, ob izpolnjevanju določenih zavez držav članic evroobmočja, ki bi zaprosile za finančno pomoč. 

Predvideni ukrepi ECB so okrepili pričakovanja po španski prošnji za mednarodno finančno pomoč, kar bi ECB omogočilo odkupovanje španskih dolžniških vrednostnih papirjev in s tem zniževanje stroškov zadolževanja države. Španiji je bilo sicer iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) že junija lani odobrenih 100 milijard evrov pomoči, a je bila ta pogojena s pripravo načrta za prestrukturiranje bančnega sistema.

Španska vlada je v začetku decembra 2012 tudi uradno zaprosila za 39,5 milijarde evrov pomoči za štiri nacionalizirane španske banke (BFA-Bankia, Catalunya Banc, NCG Banco in Banco de Valencia) in dokapitalizacijo slabe banke SAREB (Sociedad de Gestión de Activos procedentes de la Reestructuración Bancaria), ki je bila z namenom sanacije bančnega sistema ustanovljena konec lanskega leta. 

Investitorji so pozdravili prizadevanja španske vlade za sanacijo bančnega sistema, posledično so se stroški zadolževanja države ter privatnega sektorja brez posega ECB na sekundarnem finančnem trgu močno znižali. Zahtevana donosnost desetletne državne obveznice, ki je ob eskalaciji krize s koncem junija 2012 znašala 7,62 %, se je v začetku januarja 2013 spustila pod mejo 5 %, trenutno pa znaša še vzdržnih 5,2 %. 

V začetku februarja je dolžniške trge nekoliko pretresel domnevni korupcijski škandal v vladajoči španski Ljudski stranki, v katerega naj bi bila vpletena praktično vsa stranka, od premierja Mariana Rajoya navzdol, a pomembnejše od tega je gotovo prihodnje makroekonomsko okolje v tej državi. Proračunski primanjkljaj v lanskem letu bi lahko po predvidevanjih Evropske komisije presegel 8 % BDP (cilj je bil postavljen pri 6,3 % BDP), za leto 2013 pa komisija predvideva proračunski primanjkljaj v višini 6 % BDP (cilj 4,5 % BDP), gotovo pa obstaja tveganje popravka navzdol. Če k temu dodamo še visoko stopnjo brezposelnosti, ki je presegla mejo 26 %, ter predviden 1,5 % padec gospodarske aktivnosti v letu 2013, lahko pričakujemo dodatne pritiske na znižanje bonitetne ocene Španije, ki bi njen dolg potisnilo v območje ne-investicijskega razreda. Posledično se Španija ne bo več zmožna sama financirati na trgu.