Kitajska | SAVA INFOND

Kljub dolgotrajnim izzivom in obdobju, ko je bila Kitajska s strani nekaterih tujih vlagateljev nezaželena, se kitajske delnice ponovno vračajo na radar vlagateljev. Po dveh zaporednih pozitivnih letih so pričakovanja za naslednje leto spodbudna. Sočasno z makroekonomskimi izzivi, kot sta trgovinska vojna predsednika Trumpa in vse šibkejše domače gospodarstvo, se pri drugem največjem svetovnem gospodarstvu pojavlja optimizem. Zaradi izzivov, s katerimi se soočajo tradicionalni stebri rasti, razvoj nepremičnin in izvozno usmerjena proizvodnja, se Kitajska intenzivno prestrukturira. Fokus se je preusmeril na nove gospodarske motorje: zeleno tehnologijo, umetno inteligenco (UI) in model rasti, ki ga poganja domača potrošnja. Ta prehod bo ključen za izboljšanje dolgoročnih obetov države, vendar bo za popolno uresničitev in zagotovitev trajnostnega zagona potreben čas.
 
Spremembo v razpoloženju vlagateljev poganjajo pozitivni signali, ki izhajajo iz prenove vladne strategije, osredotočene na dolgoročne strukturne spremembe, med katerimi so ključne:

• Preusmeritev proizvodnje: Osrednji gonilnik rasti v letu 2026 ne bo klasična infrastruktura, ampak visoka tehnologija in inovacije (umetna inteligenca, električna vozila, sončne celice, polprevodniki).
• Širitev domačega povpraševanja: Premik k modelu rasti, ki ga vodi domača potrošnja.
• Reforme finančnega sektorja: Izboljšanje upravljanja v državnih podjetjih in finančnem sektorju za povečanje donosov delničarjem in odpravljanje presežnih zmogljivosti.

Pekingova spodbuda dinamičnemu zasebnemu sektorju je poskrbela, da so tehnološki giganti, kot so Alibaba, Tencent in Baidu, postali gonila sedanjega vzpona kitajskih delnic, podprti z močno rastjo dobičkov, ki jih poganja predvsem umetna inteligenca.
 

Zmaga v tekmi za UI

Prehod Kitajske na visokotehnološko proizvodnjo bo ključen za preoblikovanje dolgoročne poti gospodarstva. Po podatkih Goldman Sachs Research naj bi generativna UI pozitivno vplivala na potencialno rast BDP od 0,2 do 0,3 odstotne točke do leta 2030, pri čemer naj bi se prvi učinki začeli kazati že leta 2026.

Glede na dostop do poceni in bogatih energetskih virov ter sposobnost inoviranja z manj energetsko intenzivnimi modeli (kot je bil DeepSeek), se zdi kitajska pot do izgradnje UI-računalniških zmogljivosti bolj ekonomsko vzdržna kot ameriška.

Kitajska univerza Tsinghua je s podporo države postala globalna velesila na področju umetne inteligence, saj ustvarja več patentov na področju UI in strojnih algoritmov kot Harvard, MIT in Stanford skupaj, s čimer poganja ambicijo države, da postane vodilna sila v razvoju in komercializaciji prelomnih tehnologij, kot so veliki jezikovni modeli.
 

Ne upirajte se Ljudski banki Kitajske (PBoC)

Mantra »Ne upirajte se Fedu« (Don't fight the Fed) je nastala v 70. letih prejšnjega stoletja in poudarja močno korelacijo med monetarno politiko ameriške centralne banke (FED) ter smerjo borznega trga. Bistvo fraze je opozorilo, da bi bilo nesmiselno staviti proti smerem, ki jih določa centralna banka, saj ima FED skoraj neomejeno moč za vplivanje na trg (preko obrestnih mer, tiskanja denarja in intervencij).

Ključna za preobrat na trgu v zadnjem letu je bila pomembna sprememba v vladni politiki, ki je prešla na bolj pro-rastno usmeritev. Ena od značilnosti te spremembe je bil izrecen cilj stabilizacije cen delnic in preprečevanja zloma. To je vključevalo:

• obsežno kupovanje domačih ETF-ov (Exchange Traded Funds),
• signal Ljudske banke Kitajske (PBoC), da bo delovala kot posojilodajalec v skrajni sili (lender of last resort) za podporo trgu, in sicer z zagotavljanjem znatnih posojil za odkupe delnic.

To razumemo kot jasen dokaz, da je vlada pripravljena posredovati in zagotoviti močno zaščito pred padci.
 

Vpliv domačih prihrankov in ponovna vključitev malih vlagateljev

Tuji vlagatelji imajo v lasti le okoli 3 % kitajskih delnic. To pomeni, da so ključni določevalci cen domači vlagatelji.

Ključna sprememba pri okrevanju trga je vrnitev kitajskih malih vlagateljev, ki so do nedavnega večinoma ostajali ob strani. Bančni depoziti so v zadnjih letih močno narasli, kar odraža šibkost makroekonomskega okolja, povečano negotovost glede zaposlitve in padec cen nepremičnin. Zaradi tega je nastalo približno 7 bilijonov USD "presežnih prihrankov". Ta znesek predstavlja približno polovico tržne velikosti kitajskega borznega trga. 

Ker so se obrestne mere na obveznice in depozite znižale na rekordno nizke ravni, to sproža prerazporeditev sredstev v domače delnice.

Dolgoročno gledano menimo, da bodo tudi institucionalni vlagatelji, kot so zavarovalnice in pokojninski skladi, povečali svoje naložbe v delnice. Trenutna raven alokacije v delnice je namreč na Kitajskem bistveno nižja kot pri njihovih kolegih v razvitih gospodarstvih.

Po letih, ko so bile kitajske delnice podcenjene v primerjavi z dragimi ameriškimi tehnološkimi velikani, analitiki opozarjajo na to, da trenutna vrednotenja ponujajo izjemno ugodno razmerje med tveganjem in donosom.