Moč ameriških naftnih rezerv | SAVA INFOND

Če bo razplet krize v Ukrajini prerasel v še večje spopade ali celo državljansko vojno med proruskim vzhodom in proevropskim zahodom, se bo mednarodna skupnost morala soočiti z velikimi izzivi, da se ne bi po četrt stoletja vrnila ločnica med Zahodom in Vzhodom. Po pripojitvi polotoka Krim k Rusiji smo videli več poskusov zahodnih vlad, da bi z uvedbo sankcij prepričale Rusijo k opustitvi dodatnih interesov v Ukrajini, ki pa niso obrodili sadov.

Energijska velesila Rusija je ena največjih proizvajalk nafte in največja izvoznica plina v svetu. Pri urejanju spora med državami izkorišča svoj status z ustrahovanjem Zahoda, predvsem Evrope, ki je največji svetovni uvoznik energentov. Evropi namreč zagotavlja več kot polovico potreb po fosilnih gorivih. V letu 2013 je Evropa iz Rusije pokrivala več kot 30 % potreb po nafti (največ od vseh regij sveta) in 40 % potreb po plinu, največja prejemnica pa je bila Nemčija. Posledično se je z zaostrovanjem krize povečalo tveganje, da bi ruski predsednik Putin lahko prekinil dobavo surovin kot povračilo za ekonomske sankcije, ki so jih naložile ZDA in Evropa. To se je odražalo tudi pri sami ceni nafte ravno v času, ko so nekateri analitiki pričeli razpravljati, da je ponudbe nafte v svetu več kot dovolj.

V obdobju, ko je odstopil ukrajinski predsednik Janukovič, se je cena severnomorske nafte namreč podražila za približno 10 USD in se trenutno giba v območju 110 USD za sodček.  Na gibanje cene pa bi v bližnji prihodnosti lahko vplivala ameriška vlada, če bi se odločila sprostiti svoje ogromne strateške rezerve nafte (SPR), ki so jih pričeli kopičiti leta 1975 z namenom varovati Američane pred tako imenovanimi naftnimi šoki, kot so jih doživljali v 70-tih in 80-tih letih. Rezerve, ki jih hranijo po vsej državi, trenutno znašajo 700 milijonov sodčkov nafte, kar zadostuje za 8-dnevno svetovno porabo, povprečna nabavna cena pa se od trenutne precej razlikuje, saj je okoli 30 USD po sodčku. Rezerve so v preteklosti prvič sprostili v 90. letih, ko je potekala zalivska vojna med Irakom in Kuvajtom, sprostili so jih tudi med pustošenjem viharja Katrina v ZDA leta 2005 z namenom znižanja pritiska na ceno nafte, ki v takšnih primerih običajno precej poraste.

Poleg ogromnega dobička bi ameriška vlada s sprostitvijo rezerv verjetno najbolj učinkovito ukrepala proti Rusiji, saj bi se zaradi nižjih cen nafte zmanjšali prihodki v rusko državno blagajno, kjer že zdaj ni najbolj rožnato. Američanom, ki v zadnjem času doživljajo pravo energetsko renesanso, govori v prid tudi podatek, da so pretekli mesec načrpali več kot 8,3 mio sodčkov nafte na dan, kar se ni zgodilo od leta 1985. Naključje ali ne, v tistih časih je, potem ko je Saudska Arabija pričela povečevati produkcijo, cena nafte doživela padec iz 30 na 10 USD za sodček, veliko izgubo prihodkov v državno blagajno pa je tedaj utrpela tudi Sovjetska zveza.

Kljub vsemu pa verjetnost, da bodo Američani uporabili nafto kot orožje proti Rusom, ostaja majhna, saj takšne strategije niso uporabili niti v najbolj napetih trenutkih hladne vojne.