Ob peti obletnici | SAVA INFOND

V dneh, ko mineva pet let od zloma finančnih trgov, je morda najpomembnejše spoznanje, da so svetovna gospodarstva in kapitalski trgi presenetljivo trdoživi in odporni na velike sistemske finančne šoke. Kdo bi si mislil, da se bo svet tako hitro in kot kaže brez uničujočih dolgoročnih posledic izvlekel iz največje finančne krize po drugi svetovni vojni. Po tem, ko so pred petimi leti delniški trgi v nekaj tednih izgubili več kot polovico svoje vrednosti, sta svet zajeli panika in pričakovanje konca sveta. Med udeleženci sta prevladovala malodušje in strah pred prihodnostjo, banke so visele na nitki na robu prepada, večina vlagateljev pa je bila (zmotno) prepričana, da si finančni trgi nikoli več ne bodo opomogli…

Pet let po veliki finančni krizi so se vremena nad svetovnimi trgi 'čudežno' zjasnila, v ZDA je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) že štiri odstotke večji kot pred krizo, v Nemčiji pa dva. V Evropi smo imeli to nesrečo, da je nerodno gašenje sprožilo dolžniško krizo v ranljivih članicah evroobmočja in resno ogrozili obstoj evra. Zato je danes povprečni obseg BDP v območju evra še vedno za 3 % nižji kot pred krizo, v Španiji, Portugalski in Italiji med 7 in 10 %, v Sloveniji pa za 11 %.

V nasprotju s časom prelomnih dogodkov s konca leta 2008 imajo trgi danes tako rekoč neomajno zaupanje v ameriško centralno banko, ki je pod taktirko guvernerja Bernankeja postala najboljša prijateljica vlagateljev. To smo znova videli v drugi polovici septembra, ko je večina delniških trgov dobesedno eksplodirala po nepričakovani objavi, da centralna banka do nadaljnjega ne bo zniževala količine mesečnih odkupov državnih in hipotekarnih obveznic. Številni borzni indeksi so dosegli nove porecesijske vrhove, prav tako je rekordno vrednost dosegla tržna kapitalizacija globalnih delniških trgov, ki je od dna krize v marcu 2009 zrasla za okoli 130 % in ponovno dosegla 60.000 milijard dolarjev.



Bolj kot podatki o gospodarski rasti in razmerah na finančnih trgih pa je za posameznika pomembno, kako čuti okrevanje v svoji denarnici. Za koliko se je v času gospodarskega okrevanja povečalo njegovo premoženje? Ameriški Fed je pred dnevi precej popravil svoje ocene o neto vrednosti premoženja ameriških gospodinjstev, ki po novem znaša skoraj 75.000 milijard dolarjev. Od recesijskega dna so gospodinjstva bogatejša za več kot 18.000 milijard, njihova neto vrednost premoženja pa je zrasla za 35 odstotkov.

Na stari celini sledi ameriški zgodbi o uspehu Nemčija. Pragmatični nemški volivci so nagradili umirjeno kanclerko Angelo Merkel, ki se lahko pohvali s tem, da je v času njene vladavine od novembra 2005 stopnja brezposelnosti padla iz 12 na 6,8 %, nemška podjetja pa so še za 20 do 30 % povečala svojo konkurenčno prednost. Nemški delniški indeks DAX je od dna krize v evrih dosegel 150 % celotni donos, s čimer je celo nekoliko presegel ameriški delniški indeks S&P 500. Pa naj še kdo reče, da evroobmočje ne deluje, če največji članici še nikoli ni šlo tako dobro…