Izdajatelj se obveže, da bo v vnaprej določenih intervalih izplačeval vnaprej določene zneske obresti do vnaprej določenega datuma vračila glavnice. Obveznost izplačila tako obresti kot glavnice ostaja nespremenjena ne glede na uspešnost poslovanja izdajatelja. Zato obveznice imenujemo tudi dolžniški vrednostni papir. Zaradi vnaprej znanega denarnega toka, ki ga prinašajo vlagatelju, in poplačila terjatev pred lastniki podjetja (delničarji) v primeru stečaja izdajatelja, so obveznice manj volatilne od delnic ter v razmerah negotovosti na kapitalskih trgih bolje ohranjajo vrednost kot delnice. Obvezniški skladi so zato zelo koristno dopolnilo delniškim skladom, saj so običajno najbolj donosni ravno v obdobjih, ko so delniški skladi najmanj donosni.
Obvezniški sklad je torej nujen del vsakega naložbenega portfelja, saj uravnava njegovo tveganost. V njem lahko vlagatelji zavarujejo dotlej dosežene donose v času pred izplačilom, nenazadnje pa je zelo primeren za umik sredstev iz višje tveganih skladov v času negotovosti na borznih trgih. V kolikor je obvezniški sklad del krovnega sklada, lahko vlagatelj pri zamenjavi investicijskega kupona podsklada za investicijski kupon drugega podsklada istega krovnega sklada uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti.
Nadalje je obvezniški sklad namenjen vlagateljem, ki pričakujejo stalno unovčljivost (likvidnost) naložbe, kar vlaganje v obvezniški sklad tudi omogoča. Obveznice kot finančna naložba so namreč težje dostopne posameznim vlagateljem, saj se z njimi običajno trguje na medbančnih trgih, prav tako pa so transakcije (nakupi in prodaje) vrednostno omejene.
V Sloveniji je bilo v obvezniških skladih ob koncu leta 2010 le 2 % vseh sredstev v vzajemnih skladih. V istem obdobju so imeli vlagatelji v Evropski uniji v obvezniških skladih kar 24 % vsega premoženja, naloženega v sklade. Slovenski vlagatelji so torej bolj naklonjeni tveganju kot evropski vlagatelji. Posledično so se sredstva vzajemnih skladov v Sloveniji, zaradi znižanja tečajev delnic v času negativnih svetovnih dogajanj, skrčila bolj, kot v preostalih evropskih državah. S pomočjo obvezniškega sklada lahko vlagatelj tovrstna naložbena tveganja pomembno zniža.
Pravna podlaga
Spletno mesto www.infond.si uporablja piškotke, ki v skladu z 225. člen ZEKom-2 (Zakon o elektronskih komunikacijah; Uradni list št. 130/2022) ne zahtevajo pridobivanja vnaprejšnjega soglasja (privolitve) od uporabnika; in sicer:
- piškotki, ki so potrebni izključno zaradi prenosa sporočila po elektronskem komunikacijskem omrežju in
- piškotki, ki so nujno potrebni za zagotovitev storitve družbe, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahtevata.
Vrste piškotkov
Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam: