Oktobrski intervju z upravo | SAVA INFOND

Datum objave
Dne  10.10.2010 08:00

Za vsakogar nekaj - KBM Infond o varčevanju in naložbah

 
(Maribor, objavljeno v dnevniku Večer, 8. oktober 2010) KBM Infond, družba za upravljanje, je na trgu dobrih 16 let. Članica Skupine Nove KBM je po obsegu sredstev četrta največja družba za upravljanje s sedežem v Sloveniji, po prepoznavnosti tretja, na mnogih področjih – na primer prodaja lastnih skladov na tujih trgih, pa prva.

V Krovnem skladu Infond s podskladi in v dveh kotirajočih vzajemnih skladih Infond Global Flex ter Infond Dynamic, upravljajo več kot 200 milijonov evrov premoženja dobrih 50.000 vlagateljev. KBM Infond vodi dvočlanska uprava. Predsednik uprave je Matjaž Lorenčič, član pa mag. Samo Stonič.

Oktober je mesec varčevanja. Kaj sporočate bralcem?

Matjaž Lorenčič: Ni treba veliko, da bi lahko varčevali. Vsako veliko premoženje se je začelo z malim, z nekaj dobljenimi kovanci, nekaj zasluženimi bankovci, ki so bili pametno naloženi. Skromni začetki zahtevajo disciplino in vztrajnost, ampak dosegljivi so vsakomur.

mag. Samo Stonič: Država nam že desetletje razlaga, da moramo vse bolj prevzemati odgovornost za svojo prihodnost in prihodnost naših otrok. Predvideno črpanje pokojnine je iz treh stebrov, zato je za dopolnjevanje mesečne pokojnine pomembno imeti prihranke ne le v pokojninskih skladih ampak tudi v bančnih depozitih, vzajemnih skladih in vrednostnih papirjih. Šolanje že danes ni poceni, ampak kdo ve, koliko študentov bo čez desetletje ali več še lahko študiralo brez šolnin. Vse več ljudi poznamo, ki hodijo k zobozdravniku samoplačniško, plačujejo zdravniške preglede in doplačujejo domsko oskrbo za ostarele starše, ki nimajo dovolj svoje pokojnine. Prihranki so danes bolj pomembni kot kadarkoli v preteklih desetletjih. Še je čas, da si jih ustvarimo.

V vašem Krovnem skladu Infond ponujate podsklade različnih naložbenih politik. Katere finančne cilje lahko v okviru vaše ponudbe vlagatelji uresničijo?

mag. Samo Stonič: Podskladi so oblika naložbe, vezana na gibanje borznih tečajev. V izbiri podskladov Krovnega sklada Infond lahko vsak vlagatelj najde primernega zase ali kombinacijo, ki bo podlaga uravnoteženemu osebnemu portfelju naložb. Izbirajo lahko med skladi različnih tveganj, ki vlagajo v vrednostne papirje po vsem svetu in iz vseh gospodarskih panog, kakršna sta Infond Delniški in Infond Defensive, panožno in geografsko specializiranimi podskladi, kakršni so Infond Life, Infond Energy, Infond USA in Infond Europe. Na voljo jim je Infond Bond, podsklad z nizko tveganostjo, ki nalaga sredstva v obveznice, in na drugi strani delniški Infond BRIC, ki nalaga v delnice družb hitro rastočih gospodarstev Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske.

Matjaž Lorenčič: Krovni sklad smo oblikovali marca lani, saj tako vlagateljem omogočamo prenose sredstev med skladi brez takojšnje obdavčitve kapitalskih dobičkov. Med podskladi krovnega sklada lahko vlagatelj cela desetletja upravlja sredstva, ki jih namenja skladom. Tako lahko vlaga v visoko tvegane podsklade in ustvarjen donos zavaruje s prenosom v nizkotvegane sklade, po odboju na trgih sredstva znova usmeri v bolj tvegane. Dokler to počne znotraj krovnega sklada, davek plača šele, ko enote proda in je denar na njegovem računu.

Kako ocenjujete naložbene navade slovenskih laičnih vlagateljev?

Matjaž Lorenčič: Po tem, ko smo bili s certifikatsko privatizacijo vsi na glavo vrženi v delničarstvo, se postopno učimo. Še zmeraj najbolj zaupamo bankam. Borzni donosi nas mikajo, a smo previdni z nakupi. Verjamemo priporočilom in vse več vlagateljev se temeljito pozanima o skladih, preden se odloči zanje. Žal pa še vedno preveč vlagateljev izbira naložbo po pretekli donosnosti namesto po osebni nagnjenosti k tveganju. To pomeni, da razmišljajo o hitrih zaslužkih namesto o dolgoročnem nalaganju.

Kako jih primerjate z navadami vlagateljev v evropskih državah, kjer je tradicija osebnih financ precej daljša kot v Sloveniji?

Matjaž Lorenčič: Vrednostni papirji in skladi so slovenskim vlagateljem na voljo manj kot dvajset let, spremembe varčevalnih navad pa so stvar generacij. Slovenska gospodinjstva so imela konec leta 2009 dobro polovico vsega finančnega premoženja v gotovini in bančnih vlogah, slabo četrtino v delnicah in drugem lastniškem kapitalu, le 5,9 odstotka v enotah in delnicah investicijskih skladov, kamor sodijo tudi vzajemni skladi.

mag. Samo Stonič: V skladih slovenskih upravljavcev je bilo konec leta 2009 1.100 evrov na prebivalca, povprečje držav evropske monetarne unije je bilo v istem času 15.100 evrov na prebivalca. Pred začetkom borzne recesije, ob koncu leta 2007, so imeli slovenski vlagatelji 68 % vseh naložb v vzajemne sklade v delniških skladih, ob koncu leta 2009 pa še zmeraj 63 %. V Evropi je bilo v delniških skladih konec leta 2007 30 %, konec leta 2009 pa 34 % sredstev investicijskih skladov. Razlike so precejšnje, vidimo pa lahko, kam vodi trend. K večji razpršenosti, bolj umirjenemu tveganju in predvsem rasti sredstev na prebivalca.

Znano je, da so s finančno krizo slovenski vlagatelji spoznali, da lahko vrednosti naložb tudi padajo. Ali so se v tem času kaj spremenile navade vlagateljev oziroma kakšen odnos do tveganja imajo vlagatelji danes?

Matjaž Lorenčič: Najbrž je odločitev za izbiro delniških naložb posledica izkušenj s slovensko borzo. Svetovna borzna recesija, ki se je začela konec leta 2007 in končala marca 2009, je bila dejansko prva, ki je slovenske vlagatelje resno udarila po žepih. Do nje je vsaka naložba prinesla zgolj večji ali manjši donos. Slovenski vlagatelji so se na krizo odzvali predvsem z zmanjšanjem vplačil in povečanjem izplačil iz skladov. Ni bilo zaznati večjih prenosov sredstev v manj tvegane sklade.

mag. Samo Stonič: Odnos do tveganja se je v zadnjem obdobju prav gotovo spremenil, saj smo vsi doživeli neke vrste streznitev, ki jo je prinesla finančna in gospodarska kriza. Pričakujem, da bomo tudi v Sloveniji v bodoče prišli na podobno strukturo vlaganja sredstev, kot jo poznajo države Evrope z več izkušnjami s področja kapitalskih trgov. Tam v strukturi naložb v vzajemne sklade prednjačijo naložbe v obvezniške sklade.

V Sloveniji je aktualna pokojninska reforma, ki vsekakor znižuje socialne pravice. Ena izmed posledic bodo tudi nižje pokojnine, zato bodo morali zaposleni za pokojnino varčevati sami. So vzajemni skladi pravi produkti za tovrstno varčevanje?

Matjaž Lorenčič: Krovni skladi so celo izvrstni za tako imenovani 'tretji steber' pokojnine, torej za del osebnih prihrankov. Zaradi ugodnosti davčne obravnave omogočajo primerno upravljanje tveganja, so relativno enostaven finančni instrument, dosegljiv, z velikim številom prodajnih točk. Zelo so transparentni, vlagatelj vsak trenutek ve, koliko sredstev ima v skladih. Omogočajo rentna izplačila, pri dolgoletnem postopnem varčevanju in postopnem izplačevanju je obdavčitev z veliko verjetnostjo minimalna.

mag. Samo Stonič: Prvi steber nima donosov, ker deluje po sistemu solidarnosti, drugi steber ima zagotovljene donose, ki so relativno nizki. Tretji steber, kamor sodijo tudi skladi, je trenutno edina oblika varčevanja za pokojnino, kjer lahko naložba realno še nekaj zasluži. Rekel bi, da niso le pravi, ampak ključni del varčevanja za pokojnino.

Ali lahko opišete kako si lahko ljudje v svoji aktivni dobi prek vzajemnih skladov zagotovijo višje pokojnine?

Matjaž Lorenčič: Tako, da začnejo varčevati. Sploh ni treba veliko, saj si velja privarčevati samo razliko do želenega standarda. Še vedno bo največji del pokojnine najverjetneje iz obveznega pokojninskega zavarovanja, vendar bo ta pokojnina nizka. Razliko si je treba ustvariti z varčevanjem.

mag. Samo Stonič: Vlagatelj, ki začne varčevati pri 25 letih samo po 50 evrov na mesec, od tega pol v dodatnem pokojninskem zavarovanju in pol v delniškem skladu s pričakovano povprečno 8 % letno donosnostjo, bo po 65. letu lahko dobival dobrih 500 evrov dosmrtne mesečne rente. V tujini je zelo običajno priporočilo, da se desetina plače namenja varčevanju za pokojnino.

Ena izmed specifik, ki vas loči od drugih slovenskih upravljavcev je, da tržite vaš vzajemni sklad Bric tudi v tujini. Kakšen sklad je Bric in kako ga tržite

Matjaž Lorenčič: Infond BRIC je delniški podsklad, ki vsaj 75 % vseh sredstev nalaga v delnice družb iz štirih velikih hitro rastočih gospodarstev. To so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. Prav te dni je dopolnil 5 let in sodi med starejše BRIC sklade v svetu. Kolikor nam je znano je trenutno edini sklad slovenskih upravljavcev, ki se direktno trži tudi v Avstriji in na Slovaškem.

Bric ima tudi Mornigstarjevo oceno. Kaj pomeni to ocenjevanje?

mag. Samo Stonič: Morningstar je ugleden in zanesljiv vir neodvisnih naložbenih analiz s sedežem v Chicagu, ZDA. Metoda vrednotenja skladov z zvezdicami je popolnoma kvantitativna mera, pri kateri dobi 5 zvezdic 10 % najvišje vrednotenih skladov. Najvišja ocena (5 zvezdic) priča o kakovostnem upravljanju sklada, kjer se kot kriteriji upoštevajo dosežena donosnost in nihajnost (volatilnost) sklada. Morningstar je velik izziv, ohranjati vrhnje pozicije med takšnimi upravljavskimi velikani, kot so Templeton, HSBC, Schroder in ESPA.

Kakšne so bile pretekle in kakšna je trenutna ocena vašega sklada Bric?

Matjaž Lorenčič: Infond BRIC je pet zvezdic že imel in se stalno uvršča med najboljše BRIC sklade, kar ji vrednoti Morningstar. Trenutno je ovrednoten s tremi zvezdicami, vendar imata samo dva upravljavca štiri zvezdice, vsi ostali tri ali manj. Tretjega oktobra je dopolnil pet let poslovanja in v tem času dosegel povprečno letno donosnost, ki presega 10 %.

Kako pa tržite vaše sklade v Sloveniji oziroma kje lahko vlagatelji kupijo točke vaših vzajemnih skladov?

Matjaž Lorenčič: Infondove vzajemne sklade tržimo na različne načine. Vlagatelji še zmeraj najbolj uporabljajo mrežo vpisnih mest – po vsej Sloveniji imamo cca. 180 vpisnih mest s prek 500 svetovalci, ki imajo licenco za trženje vzajemnih skladov in jih redno izobražujemo o vsebinah in novostih. Lani smo uvedli možnost elektronskega poslovanja s podskladi Krovnega sklada Infond. Poimenovali smo ga InfondNet. Uporabljajo ga lahko vsi, ki imajo digitalni certifikat, lahko pa pregledujejo stanja, transakcije, odpirajo nove pristopnice, podajajo zahteve za izplačilo… InfondNet se izkazuje kot dodelan prodajni kanal, ki širi krog uporabnikov.

mag. Samo Stonič: Ko ima vlagatelj enkrat odprto pristopno izjavo za sklad, lahko vanj vplačuje sredstva prek bančnega nakazila. Če vlagatelj tako želi, lahko popolnoma vse postopke, povezane z vzajemnimi skladi, opravi prek interneta. Sicer pa so mu zmeraj na voljo svetovalci na vpisnih mestih in seveda mi na sedežu KBM Infonda.

Vaš naložbeni portfelj v okviru krovnega sklada je kar širok. Načrtujete kakšne nove sklade in kakšne?

Matjaž Lorenčič: Načrte imamo in gotovo bo nabor skladov v upravljanju KBM Infond v prihodnje še rastel. Sredi avgusta smo predstavili obvezniški podsklad Infond Bond, ki je bil lepo sprejet in ga vlagatelji že uporabljajo za zniževanje tveganja portfelja. Skupaj z Novo KBM smo prav v oktobru prvič ponudili Naložbeni duet – kombiniran produkt iz bančnega depozita s posebej visoko obrestno mero in Infondovega sklada po izbiri vlagatelja.

Kakšni so torej vaši poslovni načrti v prihodnje?

Matjaž Lorenčič: Najvišja prioriteta so zadovoljni vlagatelji. Denar, ki ga upravljamo v skladih, je denar vlagateljev. Zaupali so nam, da bomo z njim dobro upravljali. Vsi drugi načrti vodijo k temu cilju. 
Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, tel. 02/229 74 40, fax. 02/229 74 89
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.