080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Tako imenovani januarski efekt ima namreč presenetljivo dobro zgodovinsko statistiko uspešnosti. Ob uspešnem januarju lahko na delniških trgih od leta 1950 po podatkih iz Delniškega koledarja (Stock Trader's Almanac) z 89-odstotno natančnostjo pričakujemo uspešno leto s povprečnimi donosi okoli 14%. Januarski barometer velja tudi v nasprotni smeri, saj je do zdaj čisto vsak negativni januar od leta 1950 spremljal medvedji trg s povprečno deset odstotno letno korekcijo tečajev.
Januarski efekt je še posebej izrazit pri delnicah z nizko tržno kapitalizacijo. Kljub dolgoletnemu preučevanju akademski ekonomisti še danes ne znajo povsem pojasniti, zakaj delnice najmanjših podjetij tako zelo blestijo na začetku leta. Profesorja French in Fama sta ugotovila, da so delnice najmanjših podjetij med leti 1927 in 2009 v januarju dosegle povprečno osemkrat višje donose kot v preostanku leta. V letih med 1974 in 2012 pa so v januarju najbolj eksplozivno zrasle tiste delnice, ki so sredi decembra dosegle najnižje vrednosti v tekočem koledarske letu. Ostale delnice so premagale za neverjetnih 9,5 odstotnih točk.
Graf: Primerjava donosov velikih (S&P 500) in malih (Russell 2000) delniških družb
Strokovna literatura navaja, da se najmanjše in najbolj prizadete delnice sredi decembra dvignejo iz pepela zaradi davčno motiviranih prodaj malih vlagateljev, še večji pomen pa pripisujejo čiščenju portfeljev “window dressing” s strani institucionalnih investitorjev, ki želijo pred koncem leta odstraniti tiste neprijetne izgubarske naložbe, ki bi jih lahko prikazale v slabi luči.Prekaljeni borzni mački so na začetku leta bolj kot na januarski učinek pozorni na tako imenovano »decembrsko dno«, ki označuje najnižji tečaj, ki so ga dosegli delniški indeksi v mesecu decembru. Če se tečaji delnic spustijo pod te vrednosti do prvega četrtletja, pomeni to opozorilni znak, da se trgi nahajajo v območju, kjer obstaja velika nevarnost nadaljnjih padcev. Od leta 1950 so namreč delniški trgi, razen dveh izjem, potem zdrsnili še za dodatnih 11%. O tem scenariji bi konkretno lahko govorili, če bi ameriška indeksa S&P 500 in Dow Jones do konca marca izgubila 7% svoje vrednosti in se spustila pod psihološko pomembni vrednosti 1.400 oziroma 13.000 indeksnih točk. Za slovenski borzni indeks SBITOP bi to npr. pomenilo, da bi moral v tem času pasti za slabih 11% oziroma bi zdrsnil pod 585 indeksnih točk.