Pogled na zadolževanje Slovenije v letu 2015 | SAVA INFOND

Na marčevskem zasedanju ECB je njen predsednik Mario Draghi tudi uradno naznanil začetek evrske različice programa kvantitativnega sproščanja. ECB je v začetku marca pričel z odkupi dolžniških vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu, poleg državnih obveznic še obveznic evropskih agencij in državnih institucij v znesku 60 milijard evrov na mesec. To naj bi po prvotnem načrtu izvajala do septembra leta 2016, a je Draghi omenil tudi možnost nadaljevanja programa po tem datumu, dokler ne bo vidna vzdržna prilagoditev ravni inflacije v območju evra. Razmere na dolžniških trgih še nikoli niso bile tako ugodne za izdajatelje dolga, saj so se stroški zadolževanja ob napovedanih ukrepih še dodatno znižali.

Takšne razmere je izkoristila tudi Slovenija, ki jo v prihodnjih letih čaka poplačilo več milijard evrov glavnic. Po zadnjih podatkih ministrstva za finance zapade letos v plačilo 2,3 milijarde evrov glavnic, v prihodnjem letu 3,43 milijarde evrov, leta 2017 pa 2,1 milijarde evrov (glej spodnji graf). Slovenija je tako v mesecu marcu izdala za 1 milijardo evrov 20-letnih obveznic s kuponsko obrestno mero 1,5 %, donosnost do dospetja pa je ob izdaji znašala 1,55 %. Pribitek je v primerjavi z referenčnimi nemškimi obveznicami znašal 1 %, v primerjavi z referenčnimi obveznicami Španije in Italije pa so bili stroški zadolževanja celo nižji za 0,2 % oziroma 0,4 % na primeru Italije. Zbrana sredstva bodo v večjem delu verjetno namenjena financiranju letošnjega proračuna, za kar država potrebuje nekaj manj kot 900 milijonov evrov.

Pregled zapadanja glavnice dolga države po letih


Vir: Ministrstvo za finance RS.

Sicer bo dinamika zadolževanja odvisna predvsem od vladne strategije upravljanja z dolgom. Slovenija se je v dosedanjem delu leta zadolžila za 1,25 milijarde evrov (obveznice ter zakladne menice), v letu 2014 pa pred-financirala za 3,1 milijarde evrov dolga. Pred-financiranje državi omogoča tržnim razmeram ustrezno uravnavanje dinamike zadolževanja, večjo fleksibilnost pri izboru instrumentov zadolževanja ter s tem tudi večjo prožnost pri uravnavanju operativnih tveganj pri izvajanju programa financiranja. Omenjeno pripomore k učinkovitejši izvedbi zadolževanja, zlasti ker je pri določanju strukture instrumentov zadolževanja med drugim potrebno upoštevati tudi cilj oblikovanja krivulje donosnosti državnih vrednostnih papirjev in doseganja minimalnega zneska sindicirane izdaje državnih obveznic v višini minimalno 1 milijarde evrov.

Možnost predčasnega financiranja dela potreb prihodnjega dveletnega obdobja zagotavlja državi ustreznejše odzivanje na tržne razmere, kar je še posebej pomembno v kriznih in negotovih obdobjih. Po podatkih ministrstva za finance znašajo bruto potrebe po financiranju v letu 2015 4 milijarde evrov, od tega je za 2,3 milijarde evrov zapadlih glavnic. Upoštevajoč dosedanjo zadolžitev v višini 1,25 milijarde evrov ter pred-financiran dolg v letu 2014, so bruto potrebe po financiranju za leto 2015 že pokrite. Glede na pretekle aktivnosti ministrstva za finance lahko kljub temu pričakujemo, da se bodo poskušali pred-financirati vsaj dolgovi v višini 3,43 milijarde evrov, ki zapadejo prihodnje leto.

Pogled na obstoječe stanje dolga državnega proračuna nam pokaže, da skupaj z zadnjo izdajo 20-letne obveznice znesek prihodnjih odplačil glavnic znaša 26,7 milijarde evrov. Če se še nekoliko dotaknemo evropskega programa kvantitativnega sproščanja, lahko ugotovimo, da je za odkupe s strani ECB primerna manj kot polovica celotnega slovenskega dolga. Slovenija je namreč v preteklosti izdala za 9,25 milijarde ameriških dolarjev dolga, kar ob trenutnem valutnem razmerju EUR/USD predstavlja 8,49 milijarde evrov, ECB pa prav tako ne bo odkupovala evrskih obveznic s preostalo dospelostjo krajšo od dveh let, kar v slovenskem primeru znaša 4,9 milijarde evrov, znesek pa bi lahko v času programa kvantitativnega sproščanja zaradi zniževanja preostale dospelosti že izdanih obveznic narasel še za dodatni 2 milijardi evrov. Upoštevajoč trenutne tržne razmere na dolžniških trgih si Slovenija od programa kvantitativnega sproščanja ne more veliko obetati.