Pregled februarja | SAVA INFOND

Dogodki, ki so dominirali in zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v mesecu februarju, so zagotovo naraščajoči nemiri v severnoafriški državi Libiji. Slednji  so glavni krivec za nervozo na kapitalskih in surovinskih trgih.

Cena severno morske nafte BRENT se je samo v nekaj dneh podražila za kar 15 % na 120 USD na sodček, prav tako so se negativno odzvali tako razviti kot razvijajoči se globalni delniški trgi. Čeprav Libija obvladuje okrog 2 % svetovnih naftnih rezerv, je za vlagatelje pomembno dejstvo, kako ranljiva je lahko dobava nafte ter kako hitro se lahko ljudska vstaja razširi še na druge pomembnejše naftne igralce na bližnjem vzhodu.  Predvsem se je pojavila zaskrbljenost glede  visokih cen nafte in posledično naraščajoče inflacije, kar bi lahko povzročilo upočasnitev okrevanja svetovnega gospodarstva. 

Indeks, ki meri volatilnost trgov VIX in ki ga nekateri imenujejo indeks strahu, je v dveh dneh porasel za kar 34 %. Na dinamiko gibanja kapitalskih trgov so nedvomno vplivali tudi zasedanje Evropske centralne banke (ECB), govor predsednika Zveznih rezerv (FED) Bena Bernanke, dvig ključne obrestne mera na Kitajskem ter  nadaljnja rast cen hrane.

ECB je na svojem rednem zasedanju obdržala ključno obrestno mero pri 1 %, kar je bilo skladno s pričakovanji. Razlog za tako odločitev je še vedno prizadetost posameznih držav članic evro območja, katere pestijo fiskalni problemi ter visoka zadolženost. Zaradi višje inflacije v območju evra pa se v bodoče pričakuje zaostrovanje monetarne politike ter potencialno povišanje referenčne obrestne mere  na 1,25  %.

Ben Bernanke je v svojem govoru ponovno poudaril, da bo FED nadaljevala s kvantitativnim sproščanjem 2 (QE2 – odkup obveznic od ameriških bank v skupni vrednosti 600 mrd USD), kar bo pripomoglo k dodatni stimulaciji ameriškega gospodarstva.  

Kitajska centralna banka je bila ponovno primorana poseči po nadaljnjih restriktivnih monetarnih ukrepih, s katerimi je povišala posojilno obrestno mero na nekaj več kot 6 %. Razloga sta vse večji inflacijski pritiski ter prevelika posojilna aktivnost kitajskih poslovnih bank. S temi ukrepi skuša monetarna oblast preprečiti nastajanje prevelikih cenovnih balonov in se izogniti šokom  na kapitalskih trgih.

Svetovna banka je v svojem poročilu objavila, da so cene hrane v letu 2010 porasle za slabih 30 %, s čimer se počasi že približujemo vrhu v letu 2008. Dvig cen bi lahko pripisali relativno nizkim zalogam nekaterih kmetijskih surovin (koruza, pšenica). Po navedbah OECD pa visoke cene hrane niso samo posledica finančnih špekulacij, temveč je vzroke potrebno iskati tudi v neskladju med ponudbo in povpraševanjem.  Pridelki posameznih poljščin so se skrčili tudi zaradi katastrof v Rusiji ter slabšega pridelka v Evropi in ZDA. Na drugi strani pa imamo precej povpraševanja  po kmetijskih surovinah s strani hitro rastočih ekonomij.