Pregled leta 2010 | SAVA INFOND

Razlogi za večjo negotovost pri vlagateljih so bili evropska dolžniška kriza, bojazen pred ohlajanjem kitajskega gospodarstva ter razlitje nafte v Mehiškem zalivu. V drugi polovici leta je bilo opaziti večji optimizem. Razlogi za preobrat razpoloženja so bili višja pričakovanja svetovne gospodarske rasti, pozitivnejša makroekonomska slika, nižja brezposelnost v nekaterih državah ter konstantno izboljšanje poslovnih rezultatov podjetij.

Začetek leta je zaznamovala dolžniška kriza v EMU

Začetek leta je zaznamovala dolžniška kriza v EMU, ki se je začela s proračunskimi problemi Grčije. Ta je morala refinancirati posojila v višini 11,6 milijarde evrov, ki pa jih zaradi nezaupanja v javne finance na mednarodnih kapitalskih trgih ni dobila oz. je bila obrestna mera nesprejemljiva. Nezaupanje se je z Grčije preneslo še na ostale visoko zadolžene članice, kot so Španija, Italija, Irska in Portugalska, kar je povzročilo, da so se premije za tveganje na državne obveznice teh držav povzpele. Tečaj skupne evropske valute je strmo izgubljal vrednost in padel pod 1,2 $.

S stopnjevanjem dolžniške krize je prišlo do domino učinka. Težave so se iz zadolženih članic EMU razširile na celoten evropski bančni sistem. Grčiji je konec leta sledila Irska in pomoč poiskala v okviru Evropske unije v višini 85 milijard evrov. Evropski politiki so se odzvali odločno in v maju sprejeli pomoč v vrednosti 750 milijard evrov za države z javnofinančnimi težavami. S tem želijo povrniti zaupanje v evropski bančni sistem. Prezadolžene države pa so napovedale boj veliki proračunski porabi s kombinacijo ukrepov za zmanjšanje odhodkov (znižanje socialnih pravic) in povečanje prihodkov (dvig davkov).

Evropska centralna banka se je na krizo odzvala s povečanjem likvidnosti in aktivnostjo na kapitalskem trgu. Sprejela je ukrep o nakupu državnih obveznic zadolženih držav in tako ponovno dokazala, da denarne politike ne uporablja zgolj za stabilizacijo cen, ampak tudi bančnega sistema.

Svetovna gospodarska slika se izboljšuje

Kljub veliki meri negotovosti, povezani z dolžinsko krizo, se trenutna makroekonomska slika svetovnega gospodarstva izboljšuje. Zadnji podatki o gospodarski rasti držav potrjujejo, da so države na poti iz recesije. ZDA so tako v tretjem četrtletju leta 2010 na medletni ravni dosegle gospodarsko rast v višini 3,2 %, Kitajska 9,6 %, Brazilija 6,74 %, Indija 8,9 %, Nemčija 3,9 % in EMU 1,9 %.

Kitajska je zaradi strahu pred visoko inflacijo oz. pregrevanjem gospodarstva ter premoženjskimi baloni pričela uvajati restriktivno denarno politiko. Centralna banka je vse leto 2010 izvajala ukrep postopnega dviga obvezne rezerve večjih poslovnih bank, ki so konec leta znašale 18,5 %. Hkrati je začela z dvigom ključnih obrestnih mer in tako ponovno potrdila, da je ključen cilj denarne politike boj proti visoki inflaciji, ki je novembra znašala 5,4 % na medletni ravni.

Na drugi strani se ZDA kljub zadovoljivi gospodarski rasti spopadajo z visoko stopnjo brezposelnosti, ki ostaja na visokih ravneh - okrog 9,8 %. Ameriška centralna banka FED je ponovno začela izvajati ukrep kvantitativnega sproščanja v višini 600 milijard dolarjev za znižanje dolgoročnih obrestnih mer z namenom spodbuditi domače gospodarstvo in znižati stopnjo brezposelnosti.

Med evropskimi kapitalskimi trgi je pozitivno izstopala Nemčija, ki je beležila relativno visoko rast v primerjavi z ostalimi evropskimi indeksi. Razlog je v kvalitetni proizvodnji ter izvozni naravnanosti nemškega gospodarstva, ki izdelke prodaja v države z visoko gospodarsko rastjo. Hkrati je  padanje vrednosti evra dodatno povečalo konkurenčno prednost izvoznikov. Stopnja brezposelnosti je padla na najnižje nivoje v zadnjih desetih letih, in sicer na 7,5 %.

Rast cen surovin in zlata

V letu 2010 smo bili priča ponovni rasti cen surovin in zlata, npr. cene pšenice in koruze so dosegle rekordne nivoje. Razlogi so v poletni suši in požarih v Rusiji in v večjem povpraševanju Kitajske. Cena zlata je v dolarjih zrasla za slabih 30 %. Prav tako se je cena nafte  od začetka leta povzpela iz 80 na dobrih 91 dolarjev za sodček. V prvi polovici leta je cena padla za slabih 5 %, medtem ko je v drugi polovica leta sledila splošnemu pozitivnemu trendu. Na letni ravni je tako zrasla za 14 %.

Borze pretežno pozitivno

V letu 2010 je največjo rast borznih indeksov dosegel ruski indeks RUSSIAN RTS, ki je zrasel za 32,41 %, merjeno v evrih. Najslabše se je odrezal SHANGHAI COMPOSITE, ki je v omenjenem obdobju padel za 4,82 %.  Visoka rast neevropskih indeksov je predvsem posledica izgube vrednosti evra. Evro je namreč v primerjavi z dolarjem izgubil 6,5 % vrednosti.