Prelomna točka cene nafte za gospodarstvo | SAVA INFOND

Upravljanje s piškoti
Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. Naložijo se na uporabnikov računalnik, ko obišče spletno stran in potem ob prihodnjem obisku prepoznajo nastavitve. Nujni piškotki se naložijo avtomatsko, sicer spletna stran sploh ne bi delovala. Za druge vrste piškotkov uporabnik bodisi potrdi bodisi zavrne dovoljenje za nalaganje.

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskljalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.
 
Sejni piškotki
Vedno aktivni
Funkcionalni piškotki
Soglašam
Ne soglašam
Analitični piškotki
Soglašam
Ne soglašam
cookieicon
cookieiconPiškotki
Spletna stran Sava Infond d.o.o. uporablja piškotke. Nujne, ki so potrebni za nemoteno delovanje spletne strani, smo že naložili. Sami lahko izberete, katere vrste piškotkov poleg nujnih bodo nameščene na vaši napravi.
Uroš Selič, upravljavec - analitik
Uroš Selič, upravljavec - analitik
Datum objave
Dne  03.07.2014 10:25

Rasti cene nafte običajno sledi upočasnitev gospodarske rasti

 
Stopnjevanje nasilja v Iraku je privedlo do zaskrbljenosti, da bi nadaljevanje nemirov na Bližnjem vzhodu lahko sprožilo sunkovit skok cene nafte. Kljub temu, da nemiri trajajo že slab mesec, se dogajanje ni pretirano odrazilo na ceni sodčka Brent, ki se je od začetka krize zvišala za slabih 5 USD na 114 USD za sodček, kar je nekaj dolarjev višje od triletnega povprečja 110 USD, a vendarle najvišja cena v zadnjih dveh letih. Blagodejna rast cene je razumljiva: večina bojev se je odvijala na severu države, daleč stran od ključnih naftnih objektov na jugu, nedotaknjena pa so ostala tudi  bogata območja z nafto, ki so pod nadzorom Kurdov. V primeru, da bi se kriza poglobila v tolikšni meri, da bi se prekinila dobava nafte, bi cena zlahka poskočila tudi do 150 USD po sodčku. Zato se je zanimivo vprašati, katera je prelomna točka cene nafte, ki je za gospodarstvo še sprejemljiva.

Običajno je sunkovitemu porastu cene nafte kmalu sledila upočasnitev gospodarske aktivnosti. Študije kažejo, da dvig cene nafte za 10 USD prestavi sredstva v višini 0,5 % svetovnega GDP od malega potrošnika do proizvajalcev nafte, kar lahko zaduši globalno povpraševanje, saj proizvajalci nafte splošno porabijo manjši delež svojega dohodka kot potrošniki. Po mnenju analitske hiše Capital Economics rast cene nafte za 10 USD zmanjša svetovno gospodarsko rast med 0,2- do 0,3 %, s tem, da je to razmerje odvisno od tega, v kateri fazi se nahaja gospodarstvo.

Zavajajoče bi bilo trditi, da obstaja enotna magična številka za ceno nafte, ki bi predstavljala prelomno točko, od katere začne delovati to pravilo, saj se vpliv višje cene razlikuje od države do države. Najprej začne pravilo učinkovati pri državah, ki imajo energetski primanjkljaj, kasneje pri državah proizvajalkah. Če pogledamo malo nazaj, je v letih 2007 - 2008 gospodarska aktivnost še pred finančno krizo pričela močno slabeti sočasno s porastom cene nafte. Ponovno je pričela pešati po letu 2011, ko se je cena dvignila nad 100 USD. Kot je razvidno iz grafa, bi 120 USD za sodček nafte lahko bila nevarna točka za svetovno gospodarstvo, medtem ko je močno in trajno okrevanje gospodarstva malo verjetno tako dolgo, dokler se cena nafte giba nad 100 USD.

 
Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, tel. 02/229 74 40, fax. 02/229 74 89
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.