Evforično vzdušje na globalnih razvitih delniških trgih ne pojenja tudi v letošnjem letu, saj je bil pretekli mesec eden izmed najbolj donosnih po letu 2011. Bikovski trend, ki v ZDA traja že šesto leto zapored, je v primerjavi z ostalimi bikovskimi trendi, ki so trajali tako dolgo, eden najmočnejših doslej. Do danes velja za najdaljše bikovsko obdobje med letom 1990 in 2000, v katerem se je vrednost indeksa S&P 500 več kot početverila, medtem ko je sedanji v šestih letih pridobil več kot 210 %. Letos so še posebej eksplodirale evropske delnice, saj je nemški indeks DAX v tem tednu prav tako dosegel zgodovinsko rekordno vrednost. Po večmesečnih ugibanj in špekulacijah je evropska centralna banka pričela s 60 mrd EUR vrednimi odkupi državnih in sekuritiziranih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se vršijo v sklopu QE programa. QE sam po sebi verjetno ne bo mogel rešiti kronično slabih ekonomskih razmer v Evropi, vliva pa upanje, da bo inflacija v Evropski uniji bliže dvema odstotkoma, in na zniževanje evra, ki bo služil v podporo predvsem evropskim izvoznikom in evropskim turističnim destinacijam, ki bodo v letošnjem poletju verjetno preplavljena z Američani in Angleži.
Seveda se že marsikdo sprašuje, ali razviti delniški trgi po tako dolgem obdobju še sploh lahko rastejo. Naše mišljenje je, da se bo pozitiven trend nadaljeval še kar nekaj časa. Kljub temu, da se v ZDA bližajo trenutku dviga obrestne mere, je strah, da bo to negativno vplivalo na delniški trg, odveč. Če pogledamo v zgodovino, so trgi v ciklu dvigovanja obrestne mere rasli tri četrtine časa. Rast trgov običajno ustavi recesija ali pregrevanje gospodarstva, na kar centralna banka odgovori z močnejšimi dvigi obrestnih mer, višjih od 4 %. Če je trenutna obrestna mera 0, je pot do 4 % še zelo dolga. Še bolje kaže evropskim trgom. Izkušnje iz Amerike in Japonske kažejo, da so v času trajanja programov QE delnice pridobile med 20 in 30 odstotkov. Velik vpliv na naložbeno razpoloženje med vlagatelji pa bo brez dvoma imel strm padec cene nafte,ki se je v zadnjih tednih kot kaže stabilizirala. Nižja cena nafte namreč pozitivno vpliva na potrošnika in na rast svetovnega gospodarstva.
Pravna podlaga
Spletno mesto www.infond.si uporablja piškotke, ki v skladu z 225. člen ZEKom-2 (Zakon o elektronskih komunikacijah; Uradni list št. 130/2022) ne zahtevajo pridobivanja vnaprejšnjega soglasja (privolitve) od uporabnika; in sicer:
- piškotki, ki so potrebni izključno zaradi prenosa sporočila po elektronskem komunikacijskem omrežju in
- piškotki, ki so nujno potrebni za zagotovitev storitve družbe, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahtevata.
Vrste piškotkov
Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam: