080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Celoten dolg države je sestavljen iz javnega in privatnega dolga, slednji se deli na dolg gospodinjstev, podjetij in finančnih institucij. V svetu zadolženost, merjena v deležu bruto domačega proizvoda (BDP-ja), raste že več desetletji. Kot izhaja iz spodnje slike, ki predstavlja gibanje celotnega dolga desetih najbolj razvitih držav v obdobju od 1990 do drugega četrtletja 2011, je do pospeška v zadolževanju prišlo po prehodu v novo tisočletje.
Gibanje celotnega dolga v % BDP-ja (1990 – Q2 2011)
Vir: Mickensey Global Institute 2012.
Najvišjo rast zadolženosti je v obdobju od 2000 do 2008 beležila Velika Britanija, in sicer vrtoglava slaba dva letna bruto domača proizvoda (177 odstotnih točk BDP-ja rasti zadolženosti). Sledila ji je Španija s 145 odstotnimi točkami rasti in Južna Koreja z 91 odstotnimi točkami. V enakem obdobju je najnižjo rast zadolženosti izkazovala Nemčija, saj je ta povzpela za zgolj 7 odstotnih točk.
Mejnik pri zadolževanju je bilo leto 2008. Prišlo je do spremembe splošnega trenda rasti dolga pri treh od desetih držav. Največji padec deleža celotnega dolga v BDP-ju sta dosegli ZDA in Južna Koreja, za 16 odstotnih točk, sledila je Avstralija s 14. Na drugi strani so Japonska (+39 o.t.) in evropske države, kot so Francija (+35 o.t.) in Španija (+26 o.t.), še naprej povečevale zadolževanje.
Struktura dolga
Privatni dolg desetih največjih gospodarstev, ki je sestavljen iz dolga gospodinjstev, podjetij in finančnih institucij, se je od leta 2008, ko je dosegel vrh, znižal za 1,5 trilijona $ oz. za 2 % do prvega četrtletja 2011. Na drugi strani je porasel javni dolg za 7,8 trilijona $ oz. za 26 %. Posledično se je vsem državam dvignila raven dolga, medtem ko se je delež dolga v BDP-ju povzpel v sedmih od desetih držav. Izjeme so bile ZDA, Južna Koreja in Avstralija, kjer je delež dolga padel.
Struktura dolga se med državami močno razlikuje in predstavlja pomemben faktor, ki določa proces razdolževanja. Japonska ima velik delež javnega dolga v celotni strukturi dolga, medtem ko je delež dolga gospodinjstev pod povprečjem. Razlog za tako visok javni dolg je v poskusu oživljanja gospodarske rasti z državnim trošenjem po poku nepremičninskega in borznega balona po letu 1990. Privatni dolg, predvsem finančnih institucij, predstavlja velik delež celotnega dolga Velike Britanije. ZDA, Kanada in Avstralija beležijo velik delež dolga gospodinjstev. Države v razvoju imajo nižji nivo dolga od razvitih, kar pa ne pomeni, da ne bodo imele problemov pri pridobivanju virov financiranja. Največje razvite države imajo povprečno razmerje med celotnim dolgom in BPD-jem 348 %, medtem ko ima Kitajska 184 %, Brazilija 148 %, Indija 122 % in Rusija 72 %. Struktura dolga držav
Vir: Mickensey Global Institute 2012.
Podatki so podani v % za drugo četrtletje 2011.
*Podatki za prvo četrtletje 2011.
V večini primerov se kot najbolj verodostojen pokazatelj zadolženosti in državnega tveganja (sovereign risk) uporablja razmerje med javnim dolgom in BDP-jem, kar je lahko zavajajoče. Države PIIGS niso imele, z izjemo Grčije (132 %), izrazito visokega razmerja med javnim dolgom in BDP-jem. Pole tega niso izstopale, z izjemo Irske (662 %), v deležu celotnega dolga v BDP-ju. Kljub temu so zaradi slabih izgledov glede nadaljnje gospodarske rasti prišle na radar mednarodnih kapitalskih trgov, ki so vse glasneje zahtevali razdolževanje. Struktura dolga v državah PIIGS se razlikuje, kar pomeni, da bi se moral proces razdolževanja in ukrepi v teh državah razlikovati. Delež javnega dolga je največji v Italiji in Grčiji, medtem ko na Irskem največji del dolga bremeni finančne institucije. Največji delež dolga v Španiji in Portugalski predstavlja dolg podjetniškega sektorja, medtem ko javni dolg ni tako izrazit.