Tri leta po dnu | SAVA INFOND

9. marca smo obeležili tri leta od dna na svetovnih borznih trgih. Pa poglejmo, kako so se delniški skladi v upravljanju KBM Infond odzvali v teh pogojih – torej od dna do trenutnih vrhov. V grafu je prikazan donos za obdobje 36 mesecev na dan 29.2.2012.

  
Vsi delniški podskladi v obdobju 36 mesecev izkazujejo rast, vendar so med njimi velike razlike. 

Geografski pregled
Najbolje so se odrezali skladi, ki nalagajo na borzne trge hitro rastočih gospodarstev, Infond Trgi v razvoju in Krekov Most, sledi jima Probanka Novi trgi. Med najhitreje rastočih pet je še Infond ZDA, ki poleg razvitih borz Severne Amerike, ki so se hitro pobirale, vključuje še hitro rastoča gospodarstva Latinske Amerike. Na drugi strani so razvita gospodarstva Evrope sicer ustvarila soliden donos, vendar zaradi evropske dolžniške krize skoraj polovico manjšega kot hitro rastoča gospodarstva. 

Ozki naložbeni segmenti
Praviloma so širše usmerjeni panožni skladi dosegli boljše donose kot ožje usmerjeni (Infond Zdravstvo bolje kot Probanka Biotech, Infond Surovine in energija bolje kot Probanka Uranium). Realno imajo skladi širše naložbene politike več naložb, med katerimi lahko izbirajo. To pomeni, da pri pretresu v posameznem segmentu lahko preselijo sredstva drugam. Primer: oba sklada, ki nalagata na področje energetike, Infond Surovine in energija in Probanka Uranium (segment jedrske energije). Slednji je ustvaril bistveno skromnejši donos, saj je nanj ključno vplivala lanska jedrska nesreča v japonski JE Fukushima, ki je zamajala celotno zaupanje v segment jedrske energije. Infond Surovine in energija se je temu v veliki meri izognil, saj je lahko preusmeril naložbe v delnice izdajateljev drugih področij energentov. 

Globalni delniški skladi
Ključni vpliv na triletno donosnost globalnih delniških skladov v upravljanju KBM Infond izkazuje delež naložb v slovenske vrednostne papirje. Bolje se je odrezala Probanka Beta, ki nima skoraj nič slovenskih naložb, Infond Globalni delniški pa še zmeraj tepe delež slovenskih naložb, dediščina preoblikovanja iz investicijske družbe. Slovenski trg namreč ni zabeležil odboja, kakršnega izkazujejo tuji trgi, zaradi nizke likvidnosti slovenskega borznega trga pa je odprodaja deležev teh naložb počasna. 

Kaj se lahko naučimo iz videnega?
Da kljub velikim črnim naslovom v slovenskih medijih svetovno gospodarstvo napreduje – kar včasih spregledamo.
Da se različni delniški skladi zelo različno odzivajo, zato ni vseeno, kateri sklad izberete.
Najbolj donosni skladi so praviloma tudi najvišje tvegani, obstajajo pa tudi izjeme: na primer aciklični Infond Zdravstvo je dobro prebrodil recesijska leta 2008 in 2009, v fazi triletne rasti borznih trgov pa izkazuje večdesetodstoten donos. 

Pretekla donosnost je sicer ena informacij o uspešnosti upravljanja sklada, naj pa ne bo edini kriterij. Pri izbiri primernega sklada se zmeraj vrnite k osnovnih vprašanjem:

• opredelite svoj cilj,
• ocenite svojo osebno nagnjenost k tveganju,
• preglejte naložbene politike skladov in ocenite, kateri naložbeni poti najbolj zaupate.

Izberite si košarico skladov, različnih stopenj tveganja in različnih naložbenih politik. In nenazadnje, razmislite o postopnem vlaganju v sklade. Odprite si trajnik, s katerim vsak mesec nalagate določen znesek v izbrane sklade. Če ocenjujete, da je pravi trenutek za večje enkratno vplačilo, lahko storite tudi to. Redna mesečna vplačila pa vas bodo varovala pred bistvenimi napakami v oceni primernega časa za naložbo, saj boste dosegali neko povprečno nabavno vrednost. 


Lavra Munda Slaček, direktorica marketinga