Turbulentni časi na borzah | SAVA INFOND

Po nedavnih turbulencah na delniških trgih in odločitvi ameriške centralne banke, da z začetkom dviga kratkoročnih obrestnih mer počaka vsaj do oktobra ali decembra, so institucionalni vlagatelji drastično zmanjšali apetit za tveganje. Po podatkih Merrill Lyncha imajo globalni upravljavci v svojih skladih že 5,5% denarja, kar je toliko, kot v času najhujše krize leta 2008. V seštevku je 17 % upravljavcev še vedno nadpovprečno izpostavljenih do delniških naložb, vendar je delež optimistov najnižji v zadnjih letih, njihova skupna izpostavljenost do delnic pa je nižja od zgodovinskega povprečja. Prav tako je število profesionalnih investitorjev, ki so pripravljeni prevzemati višja tveganja in podaljšati naložbeni horizont, trenutno za en standardni odmik nižje od dolgoletnih povprečij.

10- do 15-odstotno korekcijo tečajev na razvitih borznih trgih spremlja vrnitev volatilnosti (nihajnosti), ki je bila pred tem več let rekordno nizka. Priljubljeni indeks VIX, ki meri pričakovano volatilnost ameriških delnic v naslednjih 30 dneh, se je od julija več kot podvojil in se bo kot kaže ustalil v območju nadpovprečno visoke volatilnosti med 20 in 30 indeksnih točk. Na osnovi primerjalne analize (AllianceBernstein) lahko tudi v prihodnjih treh in dvanajstih mesecih pričakujemo večjo nervozo na trgih, ki jo bodo spremljala nadpovprečna nihanja delniških trgov.

Za vlagatelje je dobra novica, da povišana kratko- in srednjeročna nihanja niso znanilec negativnih trendov in sama po sebi ne napovedujejo smeri gibanja delniških trgov. Trenutno se mi zdi vsebinsko in tehnično najbolj smiselna primerjava z borznimi gibanji v letih 1998 in 2011, ki sta jih zaznamovala azijska in evrska kriza. Takrat so borze dosegle dno po 50 do 60 trgovalnih dneh od lokalnega vrha, največji padec tečajev delnic pa je znašal okrog 18 %. Po tej analogiji smo v drugi polovici korekcije tečajev znotraj zrelega bikovskega trenda rasti, kar bi pomenilo, da nas v prihodnjih tednih lahko doleti še en mini potresni sunek in testiranje avgustovskega dna tečajev.

Za dolgoročne vlagatelje z deset- in večletnim naložbenim horizontom, ki hočejo oplemenititi svoje prihranke, je paradoksalno najbolj tvegano, če se niso pripravljeni izpostaviti do »tveganih« delniških naložb. Vlagatelji z 20-letnim časovnim horizontom so z 11-odstotnim povprečnim letnim donosom v zgodovini vedno brez težav presegli donose manj tveganih obveznic, njihovi donosi pa so tudi v najslabšem 20-letnem obdobju presegli 6 %. Delniški trgi so očitno zelo odporni in trdoživi, vlagatelji pa bodo na dolgi rok prosperirali kljub številnim ekstremnim dogodkom, kot so vojne, teroristični napadi, gospodarske recesije, finančne krize, hiperinflacija, deflacija, spektakularni borznim zlomi, korporativni škandali, zaradi katerih bi se pesimisti s svojimi prihranki najraje umaknili na samotni otok.


Vir: Damodaran