Vlagatelji slabo poznajo trg | SAVA INFOND

Upravljanje s piškoti
Za pravilno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo piškotke. Zavrnitev določenih piškotkov lahko vpliva na delovanje posameznih vsebin in funkcionalnosti spletne strani.
Nujni piškotki
Vedno aktivni
Analitični piškotki
Soglašam
Ne soglašam
Marketinški piškotki
Soglašam
Ne soglašam
Damjan Kovačič, upravljavec - analitik
Damjan Kovačič, upravljavec - analitik
Datum objave
Dne  22.08.2014 08:31

Objavljeno v Delo Posel & denar 18. avgusta 2014

 
Dolgoročnega vlagatelja pri zastavljanju finančnih ciljev zavajajo nerealna pričakovanja in nepoznavanje trga. Zaradi demografskih gibanj, nižje rasti produktivnosti in precejšnjih presežnih proizvodnih zmogljivosti je objektivno težko pričakovati, da bodo delniški trgi kot doslej omogočali 6-odstotne realne oz. 9-odstotne nominalne letne donose.

Od ameriškega borznega trga lahko v prihodnje pričakujemo prej 4,5-odstotni kot 6-odstotni realni letni donos. Ta ocena temelji na predpostavki, da trenutna vrednotenja delniških trgov ne odstopajo od povprečnih in da bo rast dividend sledila rasti BDP. Za ameriško gospodarstvo lahko potencialno realno rast BDP ocenimo na okoli 2,5 % (k pričakovani rasti produktivnosti med 1,5 in 2,0 % prištejemo 0,7 % demografske rasti). Če torej dividendnemu donosu (2 %) prištejemo pričakovano realno rast BDP 2,5%, dobimo pričakovani realni donos v višini 4,5 %, kar bi ob 2% ciljni inflaciji pomenilo okoli 6,5 % nominalni letni donos.

Za finančno zdravje vlagateljev so bolj kot višina prihodnjih donosov in kratkoročna negativna nihanja nevarne njihove impulzivne finančne odločitve ter nepoznavanje ali napačno dojemanje stanja na finančnih trgih.

Nam, ki iz dneva v dan spremljamo in analiziramo utrip finančnih trgov, se zdi samoumevno, da so tudi drugi udeleženci podobno informirani. Da to ne drži, kažejo izsledki najnovejše Gallupove raziskave med ameriškimi investitorji. Samo 7 % aktivnih vlagateljev je pravilno odgovorilo, da so ameriške delnice lani zrasle za 30 %. Četrtina vlagateljev se je zavedala, da so delnice zrasle več kot 20 %, tretjina pa je bila celo prepričana, da je vrednost delnic padla oziroma ostala nespremenjena. Hkrati je pohvalno, da se večina vprašanih zaveda, da imajo pomanjkljivo finančno znanje, in verjame, da potrebuje pomoč usposobljenega finančnega svetovalca. 

Podobno sliko iz nekoliko drugačnega zornega kota kaže Dalbarjeva analiza vedenja investitorjev, ki že več desetletij sistematično spremlja, kako uspešni so varčevalci pri vlaganju v investicijskih skladih. Povprečni vlagatelj v uravnoteženih skladih je v zadnjih dvajsetih letih dejansko realiziral samo 2,5-odstotni povprečni donos, čeprav so v tem času delnice dosegle celotni donos v višini 9,2 %, obveznice pa 5,7 % (vir Dalbar, QAIB 2014).



Za konec pa si poglejmo, kako visoke donose bi hipotetično lahko dosegli, če bi svoj denar vsako leto vložili v najbolj donosne delnice. Avtor in upravljavec premoženja Patrick O'Shaughnessy je skonstruiral »popolni portfelj«, sestavljen iz 25 najbolj donosnih delnic posameznega leta – v lanskem so na primer Facebook, Tesla, Delta Airlines, Netflix, Orange in Alcoa. Tak »popoln portfelj« velikih zmagovalcev bi v zadnjih petdesetih letih prinesel 80-odstotni letni donos, jasnovidni srečnež pa bi v nekaj desetletjih tako obogatel, da bi imel v lasti vse delnice tega sveta. 
Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, tel. 02/229 74 40
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.