Vpliv višanja obrestnih mer | SAVA INFOND

Eno starejših pravil Wall Street-a se glasi: 'Don't fight the Fed' - ne bojuj se proti Fedu. V času, ko centralna banka niža temeljno obrestno mero, se običajno delnice kupujejo, ko jo prične višati, pa jih je bolje prodati. To je trenutno razlog za zaskrbljenost med upravljavci premoženja, saj je Fed v junijskem zasedanju navedel, da bi lahko sklenil svoj program odkupa obveznic v oktobru, v kolikor se bo gospodarska aktivnost nadaljevala z isto stopnjo, medtem ko bi prvi dvig obrestno mere lahko dočakali  v letu 2015.

Če pogledamo malo nazaj v zgodovino, je pretirana skrb odveč, saj so trgi v ciklu dvigovanja obrestne mere vseeno rasli tri četrtine časa. V sedemdesetih  in deloma osemdesetih letih, v času visokih obrestnih mer in zastrašujoče inflacije, je bil dvig obrestne mere res slab za vlagatelje na kapitalskih trgih, kar je verjetno vplivalo na takratnega kapitalskega stratega Martina Zweiga, ki je skoval omenjeni znameniti rek. V ostalih ciklih pa je dvigovanje mer pomenilo le manjši premor bikovskega trenda, kot npr v letih 1994, 1999 in 2004, saj je delniški indeks S&P 500 porasel letno za 11 %,21 % in 18 %. V današnjem okolju je inflacija v ZDA prav pomirjajoča, giblje se na nizkih nivojih okoli dveh odstotkov. Bolj previdni postanejo upravljavci pri 4- ali več odstotni inflaciji, ko se po manjših popravkih na trgih lahko spremeni v kaj hujšega, saj jih skrbi do bo inflacija ušla izpod nadzora.

Če zgodovina drži, višanje obrestnih mer to ali naslednjo leto ne bi smelo škodovati gospodarstvu, kakor tudi ne delniškim trgom.