Vrh globalnega povpraševanja po nafti? | SAVA INFOND

Upravljanje s piškoti
Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. Naložijo se na uporabnikov računalnik, ko obišče spletno stran in potem ob prihodnjem obisku prepoznajo nastavitve. Nujni piškotki se naložijo avtomatsko, sicer spletna stran sploh ne bi delovala. Za druge vrste piškotkov uporabnik bodisi potrdi bodisi zavrne dovoljenje za nalaganje.

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskljalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.
 
Sejni piškotki
Vedno aktivni
Funkcionalni piškotki
Soglašam
Ne soglašam
Analitični piškotki
Soglašam
Ne soglašam
cookieicon
cookieiconPiškotki
Spletna stran Sava Infond d.o.o. uporablja piškotke. Nujne, ki so potrebni za nemoteno delovanje spletne strani, smo že naložili. Sami lahko izberete, katere vrste piškotkov poleg nujnih bodo nameščene na vaši napravi.
Uroš Selič, upravljavec - analitik
Uroš Selič, upravljavec - analitik
Datum objave
Dne  10.04.2013 09:59

Nove tehnologije bi lahko dramatično zamajale pričakovanja o gibanju cene nafte v prihodnosti

 
Še v začetku tega desetletja je bila v ospredju debat o energiji aktualna razprava o naftnem vrhu ali vrhuncu (peak oil). Teorija naftnega vrha izhaja iz dejstva, da je količina načrpane nafte omejena in na posameznem vrelcu v začetku zelo majhna, vendar sčasoma narašča, dokler se ne doseže vrhunca črpanja, trenutka, v katerem je količina načrpane nafte največja, od tod dalje pa produkcija pada. To teorijo je leta 1956 predstavil King Hubbert, geolog, ki je bil zaposlen pri podjetju Shell in se je nanašala na vrh ameriške produkcije nafte okoli leta 1970, kasneje pa so jo večje analitske hiše uporabljale pri ugotavljanju globalnega vrha ponudbe nafte. Kakorkoli že, odkar so v ZDA začeli uporabljati novo tehnologijo pridobivanja nafte (t.i. 'fracking'), se je proizvodnja nafte v ZDA prvič po dvajsetih letih povzpela na sedem milijonov sodčkov na dan, s čimer bi si ZDA lahko zagotovila naftno neodvisnost in Savdijcem celo prevzela primat prvega proizvajalca nafte na svetu. Glede na to, da bodo to tehniko pričeli uporabljati tudi drugje po svetu, kaže, da je teorija o omejeni ponudbi nafte preuranjena. 

Danes nekateri analitiki govorijo o vrhu povpraševanja po nafti in ne o vrhu ponudbe, kar bi, če bi se teorija uresničila, korenito spremenila ceno nafte v bližnji prihodnosti.

Prvi dejavnik, ki bi lahko vplival na znižanje povpraševanja, je zamenjava energenta za zemeljski plin. Plinska revolucija, ki trenutno poteka v ZDA, je potrošnikom in podjetjem poleg okoljskih ugodnosti (bistveno nižje emisije kot pri klasičnih energentih) prinesla cenovno ugodnost, nekatera podjetja, kot je Dow Chemical, so že preselila proizvodnjo iz tujine nazaj v ZDA. Prav tako so se oglasili proizvajalci tovornjakov (Navistar), ki bodo zaradi cenejšega goriva v naslednjih dveh letih tretjino novih vozil namesto z dieselskimi opremili z plinskimi motorji. 

Drugi dejavnik, ki bi lahko nakazal vrh povpraševanja po nafti, je povezan s proizvajalci avtomobilov, ki plasirajo na trg vse bolj varčna vozila. Izkoristek goriva med novimi avtomobili in tovornjaki se izboljšuje po letni stopnji 3-4 % oziroma 1-2 %, k temu pa so jih usmerjale tudi same države z uvedbo ambicioznih standardov o ekonomičnosti porabe goriv za avtomobile. 

Čeprav je težko pritrditi tej teoriji, iz navedenega izhaja, da se bo do konca tega desetletja cena Brent-a gibala v razponu od 80-90 USD po sodčku, kar bi se pozitivno poznalo tudi v naših denarnicah, saj se je cena sodčka surove nafte na svetovnih trgih v zadnjih desetih letih več kot početverila. To bi pomenilo tudi oster odmik od prevladujočih stališč, ki zagovarjajo, da bo cena nafte še naprej naraščala zaradi naraščajočega povpraševanje gospodarstev v razvoju, predvsem Kitajske, in vse višjih stroškov proizvodnje in bi se naj ob koncu desetletja gibala v razponu 200-270 USD po sodčku. 
Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, tel. 02/229 74 40, fax. 02/229 74 89
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.