Doslej so tezo, da subvencionirana sončna elektrarna lahko konkurira običajnim proizvajalcem električne energije, zagovarjali samo okoljski aktivisti in zagovorniki obnovljivih virov. V zadnjem času pa so tudi nekateri analitiki večjih svetovnih finančnih institucij sprejeli tezo in menijo, da je takšen razvoj realno možen, saj z vedno cenejšimi in učinkovitejšimi sončnimi paneli ter višjimi računi gospodinjstev za električno energijo postajajo sončne celice konkurenčne tradicionalnim proizvajalcem električne energije.
V svojih analizah predvidevajo, da bodo do konca desetletja skoraj vse družinske hiše in komercialne strehe v Nemčiji, Italiji in Španiji opremljene s solarnimi sistemi, kar bo enormno vplivalo na industrijo, ki se ukvarja z proizvodnjo elektrike, in je kot energente uporabljala samo premog, plin ali jedrsko gorivo. Eden večjih problemov zaradi širitve lastne oskrbe z elektriko prek solarnih modulov bo izpad odjemalcev podnevi, takrat, ko običajno energetske družbe ustvarjajo največ dobička. Takšen pritisk je že čutiti v državah, kot je Nemčija, kjer se nahaja največji svetovni trg sončne energije, s skoraj tretjino svetovne proizvodne zmogljivosti. Samo lani se je delež sončne energije dvignil iz 3 % na 5 % celotne proizvodnje elektrike, medtem ko je celotni delež obnovljivih virov v Nemčiji lani dosegel 22 %. Največja nemška energetska družba Eon je objavila, da so subvencionirane manjše elektrarne eden izmed razlogov za nižji dobiček v primerjavi z leti prej in, ker obnovljivi viri uživajo prednostni dostop do nemškega električnega omrežja, so nekatere njihove plinske elektrarne, namenjene pokrivanju vršnih potreb, delovale samo nekaj dni v letu. Industrija javne oskrbe je to temo preprosto predolgo ignorirala, saj tudi sami niso verjeli, da bi lahko tako močno vplivala na oskrbo z električno energijo.
Globalno sončna energija predstavlja manj kot 1 % celotne električne energije, rast pa je bila v zadnjih desetih letih vseeno ogromna. Pred desetletjem so proizvedli letno 2,8 GW sončne energije, medtem ko se danes proizvede 102 GW, do konca leta 2016 pa bi se naj zvišala proizvodnja na 200 GW in to kljub temu, da so se sredstva za subvencioniranje zaradi evropske krize nižala. So pa v zadnjih petih letih izrazito padle cene sončnih panelov, za več kot 70 %. Če pogledamo nekoliko nazaj, ko se je leta 1970 na trgu prodala prva sončna panela, je, preračunano na watt, cena znašala 70 USD, danes pa ta ista panela stane manj kot 0,80 USD. Velik vpliv na padec cene so imeli proizvajalci sami, saj so proizvedli več panelov, kot je bilo povpraševanja na trgu, kar je posledično že vplivalo na propad nekaterih večjih podjetij.
Solarna industrija ima še vedno začetne težave, ki jih bodo spremljali stečaji nekaterih podjetij, kasneje pa lahko pričakujemo konsolidacijo industrije in vrnitev v zdrave čase, kjer se bo tudi cena panelov stabilizirala.
Pravna podlaga
Spletno mesto www.infond.si uporablja piškotke, ki v skladu z 225. člen ZEKom-2 (Zakon o elektronskih komunikacijah; Uradni list št. 130/2022) ne zahtevajo pridobivanja vnaprejšnjega soglasja (privolitve) od uporabnika; in sicer:
- piškotki, ki so potrebni izključno zaradi prenosa sporočila po elektronskem komunikacijskem omrežju in
- piškotki, ki so nujno potrebni za zagotovitev storitve družbe, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahtevata.
Vrste piškotkov
Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam: