ZDA pripravlja višanje obrestnih mer | SAVA INFOND

V času, ko se v evrskem območju spopadamo z dolgotrajno gospodarsko stagnacijo, se Združene države počasi bližajo trenutku, ko bo odbor za odprti trg ameriške centralne banka začel občutljivo operacijo zviševanja temeljne obrestno mero. Finančni trgi in profesionalni ekonomisti pričakujejo prvo povišanje obrestih mer morda že marca ali aprila prihodnje leta, po projekcijah pa naj bi se kratkoročne obrestne mere do konca leta 2015 zvišale na odstotek, konec leta 2016 pa naj bi znašale med 2,0 in 2,5 %.

Zato nas seveda zanima, kaj se je v preteklosti dogajalo s posameznimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice, valute, surovine) v obdobju, preden je ameriška centralna banka v resnici začela zviševati obrestne mere. Pri tem moramo poudariti, da imamo na razpolago relativno majhen statistični vzorec šestih ciklov dvigovanja obrestnih mer po drugi svetovni vojni.

V dvanajstih mesecih pred prvim dvigom obrestnih mer samo v enem ciklu (leta 1977) ni bilo rasti delniških indeksov. Ameriški indeks S&P 500 je v tem času povprečno pridobil okoli 15 % vrednosti, kar je dvakrat več od dolgoletnega zgodovinskega povprečja.

Za vlagatelje postanejo razmere na delniških trgih bistveno bolj zahtevne šest mesecev po prvem dvigu obresti. Takrat se je smiselno pripraviti na nemirno morje in poslabšanje vremena, ne smejo pa nas presenetiti niti nekoliko močnejši popravki delniških tečajev. Statistika namreč pravi, da so ameriški delniški indeksi v šestih mesecih po prvem dvigu v povprečju izgubili nekaj odstotkov vrednosti.



V nasprotju s pričakovanji na valutnih in surovinskih trgih pred cikli dvigovanja obrestnih mer v preteklosti ni bilo pomembnejših statističnih premikov. Vrednosti dolarja in surovin se pred začetkom dvigovanja obrestnih mer v povprečju nista veliko spremenili. Ponavadi je tečaj dolarja v šestih mesecih po dvigu celo nekoliko zdrsnil, surovine pa so se nekoliko podražile, vendar so bile v primerjavi z delnicami te spremembe minimalne.

Na obvezniških trgih se v prvi polovici leta pred dvigom kratkoročnih obresti še nadaljuje padec dolgoročnih obrestnih mer, ki nato pričnejo naraščati tri- do šest mesecev pred začetkom prvega dviga.

Delniški trgi letos še vedno plezajo čez zid skrbi, ki jih vlagateljem povzročajo ničelna gospodarska rast v Evropi, kriza v Ukrajini ter (pre)hitra rast delnic v Združenih državah. Naj spomnim, da je september zgodovinsko gledano za vlagatelje z naskokom najslabši mesec v letu, saj so od leta 1928 ameriške delnice septembra izgubile povprečno dober odstotek vrednosti. Toda po septembru pride oktober, z njim pa tretje leto ameriškega predsedniškega cikla, ki je od leta 1964 statistično najbolj donosno koledarsko obdobje z več kot 20-odstotno realno rastjo ameriškega indeksa S&P 500.