Zelene obveznice kot nov segment dolžniškega trga | SAVA INFOND

Z besedami predsednika Svetovne Banke Jim Yong Kim-a se lahko podrobneje lotimo opredelitve tako imenovanih zelenih obveznic. Zelene obveznice so relativno nov segment dolžniškega trga in med investitorji še niso toliko poznane. Sredstva, ki jih izdajatelji zberejo z izdajo tovrstnih obveznic, se uporabijo za investicije v okoljske projekte. Primeri iz preteklih izdaj vključujejo projekte za ohranjanje vodnih virov, v obnovljive vire energije, projekte za zagotavljanje energetske učinkovitosti ter za obnovo zemeljskih in vodnih površin.

Zelene obveznice so za investitorje zanimive predvsem iz dveh vidikov. Prihodki iz naslova obresti so pri tovrstnih obveznicah običajno neobdavčeni, drug vidik pa ima socialno noto, saj investitorji s svojimi vložki prispevajo k sonaravnemu razvoju našega planeta. Z vidika izdajatelja, predstavljajo zelene obveznice nov segment za potencialne investitorje, povečano povpraševanje po različnih vrstah dolga pa znižuje tudi stroške zadolževanja izdajatelja. Zelenim obveznicam je namreč s strani bonitetnih agencij običajno dodeljena enaka bonitetna ocena kot pri drugih oblikah dolga izdajatelja.

Zametki segmenta zelenih obveznic segajo v leto 2007, ko sta Svetovna Banka in Skandinaviska Enskilda Banken (SEB) s skupino švedskih investitorjev razvili koncept zelenih obveznic. Temu je sledila prva večja izdaja tovrstnih obveznic s strani Svetovne banke v letu 2008. V letu 2013 je bil dosežen nov mejnik v segmentu zelenih obveznic, saj so se mednarodnim institucijam, kot izdajatelji pridružile še vladne agencije, lokalne in regionalne skupnosti ter družbe, pretežno iz sektorja javne oskrbe.

Osnovni namen zelenih obveznic je vzpostavitev preglednega in preudarnega načina za povečanje investicij v okoljske projekte. Temeljna načela, ki jih zasledujejo tovrstne obveznice so:

a)    preglednost - odprta komunikacija med vsemi udeleženci v investicijskem procesu,
b)    sledljivost - zbrana sredstva so namenjena za natančno določen projekt,
c)    učinkovito upravljanje - vsak okoljski projekt je skrbno izbran in voden,
d)    skladnost - preverjanje skladnosti projekta z okoljskimi smernicami,
e)    kooperativnost - sodelovanje med udeleženci v investicijskem procesu z namenom uspešne izvedbe projektov ter nadaljnjega razvoja segmenta zelenih obveznic.

Da gre za zanimiv segment dolžniškega trga, je mogoče sklepati tudi po obsegu izdaj zelenih obveznic po posameznih letih. Iz spodnje slike je razviden naraščajoči trend izdaj. Obseg izdaj je v letu 2013 presegel 15 milijard dolarjev, napoved za letošnje leto znaša 40 milijard dolarjev.
 
 Izdaje zelenih obveznic po letih (kumulativno v milijardah USD)



Vir: Skandinaviska Enskilda Banken (SEB).


Zadnja znana izdaja zelenih obveznic je potekala konec meseca maja, ko je družba GDF Suez izdala dve obveznici različnih ročnosti v skupni vrednosti 3,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja največjo tovrstno izdajo s strani posamezne družbe. Z vidika zahtevane donosnosti zelene obveznice običajno ne vsebujejo premije glede na druge primerljive izdaje. Zapadlost takšnih obveznic se običajno giblje med štirimi in osmimi leti, ne glede na to iz katerega sektorja prihaja izdajatelj. Med izdajatelji trenutno prevladujejo družbe iz sektorja javne oskrbe, ki v letošnjem letu predstavljajo dobrih 63% vseh izdaj. Zelene obveznice tako predstavljajo zanimivo naložbeno priložnost z dokaj nizkim naložbenim tveganjem.