Avtomobilski industriji na svetovni ravni ne gre bleščeče | SAVA INFOND

Za svetovno avtomobilsko industrijo bo leto 2017 najzahtevnejše po zadnji finančni krizi, ki so jo številni znani proizvajalci preživeli šele po izdatni pomoči države in radikalnem finančnem prestrukturiranju. O narodnogospodarskem pomenu avtomobilske industrije je škoda izgubljati veliko besed. V ZDA ustvari avtomobilska industrija 3 % BDP in 5 % delovnih mest, v Nemčiji 14 % BDP in 18 % izvoza, vsako sedmo delovno mesto pa je posredno ali neposredno odvisno od nje. Izmed 40 industrijskih panog je avtomobilska industrija na drugem mestu, ko gre za naložbe v raziskave in razvoj.

V Sloveniji za nov avto delamo v povprečju leto dni, za osebna vozila pa gospodinjstva namenimo največ izdatkov v EU, in sicer kar 11 % mesečnega dohodka.
Proizvajalce avtomobilov in avtomobilskih delov uvrščamo v sektor trajnih potrošnih dobrin, znotraj katerega imajo petinski delež, medtem ko sektor dosega okoli 11 % delež v globalnih delniških skladih. Avtomobilski proizvajalci so od konca krize v letu 2009 povečevali proizvodnjo po okoli štiri odstotke na leto, donosi njihovih delnic so v tem času v evrih dosegli 125 %, s čimer so zaostali tako za delniškim trgom (+150 %), še bolj pa za donosom sektorja trajnih potrošnih dobrin (+260 %). Posebno robustno je bilo okrevanje na najpomembnejšem avtomobilskem trgu v ZDA, kjer je število prodanih osebnih vozil v sedmih zaporednih letih zraslo z 10,4 na 17,6 milijona, vendar pa se je letos prodaja avtomobilov zmanjšala za okoli 7 %, kar pomeni okoli milijon vozil manj na letni ravni.

Za krizo in strm padec prodaje novih avtomobilov je krivo padanje cen rabljenih avtomobilov, ki so ključne pri odločitvi za nakup novega avtomobila. Če so cene rabljenih vozil visoke, se ljudje lažje odločajo za prodajo starega vozila in zamenjavo za nov avtomobil. Prav tako so cene rabljenih vozil osnova za določanje preostale vrednosti lizinških pogodb, kar je kritično pomembno, ker je v ZDA tretjina nakupov novih avtomobilov financirana z lizingom. Finančni lizing še bolj prevladuje v segmentu luksuznih vozil, ki prinašajo proizvajalcem največ zaslužka, kjer pri marsikaterem modelu presega polovico prodaje. Letos so tržne cene rabljenih avtomobilov precej nižje od ocenjene preostale vrednosti njihovih lizinških pogodb. To je resna težava za lizinške hiše in kreditne posrednike, ki prvič po letu 2008 poslujejo v rdečih številkah. V primerjavi z letom 2016 bo, po podatkih analitika Daniela Ruiza, ob preteku pogodb lizinškim hišam letos vrnjenih za 10 % več avtomobilov, prihodnje leto 25 %, leta 2018 pa kar za 37 % več.

Posledica zniževanja preostale vrednosti je, da kupci lahko pričakujejo višje mesečne obroke za nova vozila, kar bo še omejilo krog potencialnih interesentov in sprožilo nov pritisk na cene avtomobilov.


Vir: U.S. Bureau of Economic Analysis

Ameriški proizvajalci in prodajalci so ob rekordno visokih zalogah neprodanih avtomobilov že prisiljeni zniževati cene in začasno zapirati svoje tovarne. To bo imelo negativni vpliv na industrijsko proizvodnjo, inflacijo in gospodarsko rast, vendar razmere še niso tako kritične, da bi lokalna kriza v avtomobilski industriji lahko sprožila splošno recesijo in presekala pozitivne trende na delniških trgih.


Članek je bil objavljen v Delo Posel & denar 7. avgusta 2017 

Informacijo o novoobjavljenih člankih in vsebinah na spletni strani vam lahko pošljemo tudi na vaš elektronski naslov.