Borzni trendi - december 2016 | SAVA INFOND

Razviti trgi - V letu 2016 skoraj 10-odstotna rast na razvitih delniških trgih

Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


Vlagatelji na razvitih trgih so lahko zelo zadovoljni s končno bilanco starega leta 2016, ki jim je po izrednem zaključku leta v evrih prinesla skoraj dvomestne povprečne donose. Kako bi na začetku leta odgovorili na vprašanje, kakšne donose na borzah pričakujete do konca leta v primeru, da bo že takoj na začetku leta prišlo do 20-odstotnega medvedjega trga , da se bodo Britanci odločili za odhod iz EU in da bo outsider Donald Trump slavil zmago na ameriških predsedniških volitvah? Če bi imeli tak popolni uvid, bi se v pričakovanju velikih pretresov verjetno poskrili v varno zavetje obveznic in denarja, dokler ne bi minila negotovost. Za minulo leto lahko brez dvoma trdimo, da je večina vlagateljev podcenjevala moč večletnega bikovskega trga, ki je moral v letu 2016 preplezati zelo visok zid skrbi. 

V leto 2017 vstopamo na razvitih trgih polni optimizma, ki se kaže v rekordnih vrednostnih delniških indeksov v ZDA, po več kot letu dni stagnacije se nadaljuje rast dobičkov podjetij, glavni makroekonomski kazalniki v ZDA, v Evropi in na Japonskem pa so boljši kot kadarkoli to desetletje in skoraj vsi po vrsti presegajo pričakovanja.
V tej fazi borznega cikla bo večina vlagateljev počasi prestopila na stran optimistov in začela verjeti, da se gospodarske razmere dejansko izboljšujejo, kar pomeni veliko verjetnost nadaljevanja pozitivnih gibanj na delniških trgih.

Borzni indeksi svetovnih razvitih trgov so v letu 2016 v evrih v povprečju pridobili 8,5 % vrednosti: S&P 500 (+12,9 %), Dow Jones (+16,9 %), tehnološki Nasdaq (+10,8 %), evropski Stoxx Europe 600 (-2,2 %), nemški DAX (+2,6 %), japonski Nikkei (+7,8 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+8,5 %).
 

Trgi v razvoju – Po dolgem času presegli razvite trge

mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb


Zadnji mesec leta ni bil najdonosnejši za delniške trge držav v razvoju, ki so zrasli v povprečju »le« 0,6 %, izraženo v EUR, in s tem zaostali za decembrskim pospeškom delnic iz t.i. razvitih trgov. Predvsem zaradi tvitov ameriškega predsednika in špekulacij, da bi lahko z novimi fiskalnimi ukrepi potisnil navzgor ameriško inflacijo in obrestne mere. Kljub temu je bilo leto dobro, kot že dolgo ne. Za mnoge države je to bilo leto stabilizacije in okrevanja, ko je gospodarska rast po več letih upočasnjevanja ponovno nekoliko višja. Delnice družb iz držav v razvoju so prekinile večleten negativen trend in presegle po rasti razvite trge. Na kratko, nekaj najbolj očitnih razlogov za ta optimizem: rast cen surovin, odpoklic Dilme Rousseff s funkcije brazilske predsednice, kitajsko gospodarstvo raste v skladu s planom, (pre)nizka vrednotenja in (pre)visoke razlike do vrednosti družb iz razvitih držav ter počasnejši tempo dvigovanja ključne obrestne mere v ZDA. Če ne bi bilo ameriških volitev, bi lahko napovedali še eno podobno leto, tako pa so se zadeve nekoliko obrnile na glavo oz. so v tem trenutku bolj nejasne, kot bi bile sicer. Močan ameriški dolar, višje obrestne mere in nova ameriška politika bodo izziv v letu 2017. Kljub temu ostajajo z vidika vrednotenj delniški trgi držav v razvoju zanimiv segment in predstavljajo del globalnega delniškega portfelja.  

Še primerjava popularnih relativnih kazalnikov med delniškimi naložbami iz držav v razvoju (EM) in razvitimi (DM):

	P/E	P/E (2017)	P/B	DY
Trgi v razvoju (EM)	15,8	12,3	1,5	2,5%
Razviti trgi (DM)	22,4	16,8	2,2	2,5%

Vir: Bloomberg / Indeks EM (MSCI EM index) in indeks DM (MSCI World Index).

Podrobneje o trgih v razvoju v preteklem letu in pričakovanja za leto 2017 smo strnili v Naložbenem Mozaiku 2017.
 

Slovenija – SBITOP je v letu 2016 dosegel večji donos kot večina evropskih indeksov

Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Vlagatelji na Ljubljanski borzi so lahko v letu 2016 z donosi slovenskih delnic zadovoljni bolj kot leto prej. Slovenski osrednji borzni indeks SBITOP se je po slabem letu 2015 na letnem nivoju zvišal za več kot 3 odstotke, kar je več, kot večina evropskih indeksov. Še boljši rezultat bi indeks dosegel, če ne bi slabi devetmesečni rezultati najpomembnejšega slovenskega podjetja Krke sklestili tečaja delnice na dobrih 50 evrov, kar na letnem nivoju pomeni padec slabih 20 odstotkov. 

Vseeno pa je pestro dogajanje, ki je bilo v znamenju izboljšanja makrogospodarske slike in rekordnega izvoza slovenskih podjetij, ponudilo vlagateljem tudi nadpovprečne donose, ki so dosegli  celo 100 odstotkov. To sta bili delnici Intereurope in Cinkarne Celje, medtem ko je donos delnic Gorenja in Petrola znašal slabih 30 odstotkov.  Če se  je tečaj Intereurope zvišal predvsem na račun morebitnega prevzema, pa se je tečaj Cinkarne zvišal zaradi izboljšanega poslovanje podjetja in okrevanje njihovega prodajnega trga oziroma rasti cene titanovega dioksida. Najbolj razburljivo je bilo gotovo trgovanje z delnico Gorenja, katere tečaj se je od začetka leta do sredine oktobra povzpel že za 100 odstotkov in po odstopu Japoncev od povečanja deleža v podjetju nekoliko zdrsnil, a vendarle dosegel dober donos. Pozitivno nas je presenetilo dobro poslovanje največjega slovenskega energetskega podjetja Petrol, kjer se je država po dolgih letih odločila, da se cene goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah oblikujejo prosto, kar bo lahko še dodatno povečalo dobičkonosnost poslovanja. 

Na Ljubljanski borzi so delnice podjetij v primerjavi z evropskimi podjetij relativno še vedno podcenjene, saj znaša kazalnik med ceno in dobičkom na delnico samo dobrih 11,5, kar je polovico evropskega, pa tudi dividendni donos je pri 5 % bistveno višji od povprečja evropskih indeksov pri okoli 3,46 %.
 

Dolžniški trgi - Divergenca obrestnih mer v ZDA in Evropi

mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


Evropska centralna banka (ECB) je na decembrskem zasedanju podaljšala program kvantitativnega sproščanja za dodatnih 9 mesecev (program se tako predvidoma izteče v decembru 2017) in z mesecem aprilom 2017 privolila v znižanje obsega odkupov obveznic na 60 milijard evrov mesečno. Za vlagatelje je bila to posebej spodbudna novica, da je ECB v primeru neugodnih gospodarskih gibanj pripravljena razširiti obseg mesečnih odkupov oziroma program podaljšati tudi v leto 2018. Ključna in depozitna obrestna mera sta ostali nespremenjeni, in sicer pri 0,0 % oziroma -0,40 %, je pa ECB razširila možni nabor obveznic tudi z nakupi obveznic z zahtevano donosnostjo pod trenutnim nivojem depozitne obrestne mere pri -0,40 %. Medtem ko manjši obseg mesečnih odkupov s strani ECB pomeni zvišanje obrestnih mer na dolgem delu krivulje donosnosti, pa razširitev možnega nabora obveznic še dodatno pritiska navzdol na že tako nizke (negativne) obrestne mere na kratkem delu krivulje donosnosti. V letu 2017 se sicer ne pričakuje, da bi ECB posegala v območje ključnih obrestnih mer. Podobno ni predvideno zniževanje obrestnih mer v drugih evropskih državah zunaj območja evra (Norveška, Švedska, Švica).

Evropsko gospodarstvo sicer počasi, a stabilno okreva, stopnja inflacije se (predvsem na račun rasti cen nafte in drugih energentov) postopno zvišuje. Po napovedih ECB naj bi se stopnja inflacije z 0,2 % v letu 2016 zvišala na 1,2 % v letu 2017, ob večji apreciaciji ameriškega dolarja pa je mogoča še nekoliko višja rast. Rast BDP v območju evra je v tretjem četrtletju 2016 znašala 1,7 %, prevedeno na letno raven, kar je za 0,1 % več od pričakovanj. 

Kot je bilo pričakovano, je ameriška centralna banka FED na decembrskem zasedanju dvignila ključno obrestno mero, in sicer za 25 bazičnih točk (0,25 %). Sedaj obseg ključne obrestne mere znaša med 0,5 % in 0,75 %. To je bil tudi edini dvig obrestne mere v lanskem letu, kljub množičnim pričakovanjem vlagateljev o večkratnih dvigih. Trgi so takšno potezo FED pričakovali in jo že vnaprej vključili v vrednosti finančnih instrumentov. Rahlo presenečenje je bila le napoved treh in ne več dveh dvigov referenčne obrestne mere v letu 2017, kar je vplivalo na zahtevano donosnost državnih obveznic. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice, ki postopoma narašča že od začetka lanskega novembra, se je tako sredi decembra dvignila na 2,60 %, kar je bila najvišja raven v zadnjih dveh letih, trenutno pa se nahaja pri 2,37 %. Donosnost do dospetja 2-letne ameriške državne obveznice se je dvignila na 1,19 %, kar je najvišja raven po juniju 2009. Z napovedanimi dvigi referenčnih obrestnih mer v ZDA se povečuje tudi divergenca med monetarnima politikama ZDA in Evropske monetarne unije, kar bo zagotovo vplivalo na denarne tokove in obseg blagovne menjave med državama.