080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Nizka verjetnost recesije kljub pretresom na delniških trgih
Damjan Kovačič
upravljavec - analitik
Poleg močnejših pretresov na svetovnih borzah si bomo januar zapomnili po odločitvi japonske centralne banke (BoJ) glede uvedbe negativne depozitne obrestne mere, ki je udarila kot strela z jasnega. Sama odločitev je bila toliko bolj šokantna zato, ker se je guverner BoJ Haruhiko Kuroda še teden dni prej v javnosti zelo glasno in odločno upiral uvedbi ležarine za depozite, ki jih sicer že nekaj časa bankam zaračunavajo Evropska centralna banka, švicarska centralna banka in skandinavske centralne banke. Bolj kot selektivna uvedba 0,1-odstotne negativne depozitne obrestne mere je za finančne trge pomemben psihološki signal, da je BoJ za nadaljevanje borbe proti deflaciji pripravljena uporabiti vsa sredstva in da bodo verjetno kmalu sledili novi, še bolj nekonvencionalni stimulativni ukrepi. Na Japonskem se je stopnja inflacije ponovno spustila na samo 0,2 % in je daleč od ciljne vrednosti pri 2 %, pa tudi ostali makroekonomski podatki- razen zelo nizke brezposelnosti - opozarjajo na resno nevarnost ponovitve večdesetletne trdovratne stagnacije. Industrijska proizvodnja je na primer novembra na letni ravni padla za 1,6 %, realne plače padajo, nakupi gospodinjstev so bili nižji za več kot 4 %, podjetja pa kljub rekordnim denarnim zalogam skoraj ne investirajo v nove zmogljivosti.
Posledica teh ukrepov je, da so donosi 10-letne japonske državne obveznice prvič v zgodovini padli v negativno območje. Na žalost pa dežela vzhajajočega sonca še zdaleč ni osamljen otok, kjer prevladuje negativna krivulja donosnosti. V Švici so v negativnem območju celo donosi 15-letnih državnih obveznic, v Nemčiji pa 8-letnih, kar pomeni, da morajo vlagatelji, ki imajo denar vezan za krajše obdobje, dejansko plačati tem državam za privilegij, da imajo svoj denar shranjen v varnih obveznicah. Takšna gibanja bi bila pričakovana, če bi na vrata Evrope in Japonske trkala nova deflacijska recesija, ki pa je še vedno zelo malo verjetna. Ugledni ekonomisti so v nedavni anketi Wall Street Journala na primer ocenili, da obstaja okoli 15-odstotna verjetnost, da bi se ameriško gospodarstvo v letu 2016 dejansko znašlo v recesiji.
Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so januarja v evrih povprečno izgubili okoli 7 odstotkov vrednosti: S&P 500 (-4,8 %), Dow Jones (-5,2 %), tehnološki Nasdaq (-7,6 %), evropski Stoxx Europe 600 (-6,8 %), nemški DAX (-8,8 %), japonski Nikkei (-7,6 %) in indeks razvitih trgov MSCI World (-6,1 %).
Trgi v razvoju: Države v razvoju nadaljevale trend iz leta 2015
Uroš Vek
upravljavec naložb
Delniški indeks držav v razvoju MSCI EMERGING MARKETS, je v januarju padel za 6,3 %, merjeno v evrih, medtem ko je indeks razvitih držav, MSCI WORLD, padel za 5,9 %, merjeno v evrih. Delniški indeksi so tako nadaljevali pot, ki so jo zaključili v letu 2015. V zadnji tretjini meseca je sledil odboj tečajev, saj so se povzpeli iz -13 % na okrog - 6 % od začetka leta. Razlog za odboj tečajev gre iskati predvsem v odboju cene nafte, ki se je od dna pri 26 USD za sodček povzpela za skoraj tretjino ob koncu meseca.
Zadnji podatki ključnih ekonomskih indikatorjev nakazujejo, da se gospodarske situacija v državah v razvoju stabilizira. Skupni indeks nabavnih managerjev (PMI), ki je dober indikator gospodarske aktivnosti, nakazuje, da se situacija v državah v razvoju ne poslabšuje. Najbolj je razviden odboj indeksa v Latinski Ameriki in nadaljevanje izboljšanja razmer v Aziji. Sicer sta obe regijo pod mejo rasti 50 točk, vendar je trend spodbuden.
Slika 1: Skupni indeks PMI držav v razvoju
Vir: Capital Economics 2016
Slika 2: Regijsko gibanje PMI
Vir: Capital Economics 2016
Gospodarska aktivnost držav v razvoju se upočasnjuje, tukaj najbolj izstopa Kitajska, ki je nazadnje objavila gospodarsko rast v višini 6,8 % v zadnjem četrtletju leta 2015. To je najnižja rast v zadnjih 25 letih. Kitajska se trenutno sooča s procesom transformacije gospodarstva iz izvozno in investicijsko usmerjenega v gospodarstvo, ki temelji na potrošnji. Ta proces bo trajal in ni pričakovati, da bi v bližnji prihodnosti videli rasti na nivojih, ki smo jim bili priča v prejšnjih letih. Ostala gospodarstva držav v razvoju se soočajo problemi, kot so padec cen surovin in prezadolženost. V kolikor naredimo splošen povzetek vseh držav v razvoju ugotovimo, da je gospodarskih žarišč kar nekaj in trend gospodarske aktivnosti je negativen.
Na drugi strani je prav tako treba izpostaviti dve zadevi. Prva je ta, da je trenutno na trgu ogromno pesimizma glede delniških naložb držav v razvoju, kar posledično pospešuje spiralo navzdol. Na drugi strani obstaja velika razlika v vrednotenju med razvitimi delniškimi trgi in državami v razvoju. Diskont nasproti razvitim državam se še poglablja in se približuje meji 40 %, kar pomeni, da je marsikateri negativni scenarij te regije že zajet v trenutnih cenah delnic. Skratka, vrednotenja so nižja od razvitih držav, medtem ko je povprečna gospodarska rast še vedno višja v tej regiji kot v razvitih državah.
Slika 3: Gibanje razmerja multiplikatorja knjigovodske vrednosti (PB) držav v razvoju in razvitih držav
Vir: Bloomberg.
Slovenija: Manjši prometi, manjši padci
Uroš Selič
upravljavec - analitik
Po podatkih statističnega urada se je v začetku leta nadaljevalo obdobje nizkih cen, saj so se cene življenjskih potrebščin v januarju znižale za 1,4 %, na letni ravni pa je bila deflacija 0,5 %. V zadnjih 12 mesecih so se cene blaga v povprečju znižale za 1,1 %, storitve pa so bile dražje za 0,8 %. K letni inflaciji so seveda največ, kar 0,7 odstotne točke, prispevale nižje cene naftnih derivatov, saj so se tekoča goriva pocenila za 19 %, pogonska goriva pa za 10 %. K negativni rasti cen so dodatne 0,3 odstotne točke prispevale tudi za skoraj 8 % nižje cene počitniških paketov, po 0,1 odstotne točke pa še za 18 % nižje cene letalskega prevoza, za 7 % nižje cene rabljenih avtomobilov ter za 6 % nižje cene plina.
Na ljubljanski borzi se v začetku letošnjega leta ponavlja turobno minimalno trgovanje z vrednostnimi papirji. Borzni indeks SBITOP je od začetka leta izgubil slabe štiri odstotke, kar je v primerjavi z drugimi evropskimi borzami še kar dobro, vseeno pa so bile slovenske delnice zadnja leta za vlagatelje žal še zelo neprivlačna in nedonosna naložba.
Ena izmed svetlih izjem je delnica Luka Koper, ki danes kotira na borzi pri 9-kratniku čistega dobička in ponuja vlagateljem več kot 4-odstoten dividendni donos. Iz podjetja so sporočil, da so po prvih ocenah zelo izboljšali poslovanje, saj so ustvarili za 12 % več čistih prihodkov, skupaj pa so pretovorili za 9 % več tovora ter za 17 % več kontejnerjev in avtomobilov. Po besedah predsednika uprave tudi letos nadaljujejo z ambicioznimi načrti, saj želijo ustvariti nekaj manj kot 35 milijonov evrov čistega dobička, pri čemer pa jih vedno bolj omejuje katastrofalno stanje železniškega omrežja, tako da prepogosto prihaja do velikih zamud pri dostavi vagonov.
Dolžniški trgi: Varno zavetje v državnih obveznicah
Mag. Rene Redžič
upravljavec naložb
Ameriški FED je na januarskem zasedanju ohranil ključno obrestno mero nespremenjeno na nivoju 0,5 %. Razlogov za to je več, med glavnimi pa sta trenutne gospodarske razmere, ki so se od prejšnjega zasedanja FED v decembru 2015 nekoliko poslabšale, ter inflacija, ki še vedno ostaja na relativno nizki ravni. Gospodarska rast v ZDA je v zadnjem četrtletju 2015 zaostala za pričakovanji in je znašala le 0,7 %. Zaznati je mogoče upočasnjevanje rasti zasebne potrošnje ter znižanje ameriškega izvoza zaradi apreciacije ameriškega dolarja v primerjavi z drugimi valutami.
Znižana napoved za globalno gospodarsko rast v letu 2016 s strani Mednarodnega denarnega sklada s pričakovanih 3,6 na 3,4 % je samo potrdila dejstvo, da ekonomska aktivnost v državah v razvoju pada že peto leto zapored, pri čemer smo v razvitih državah v tem času imeli blago do zmerno okrevanje. Pri tem na globalno ekonomsko aktivnost še zmeraj vpliva nadaljnje ohlajanje Kitajske s počasnim prestrukturiranjem iz proizvodno in investicijsko usmerjenega gospodarstva v potrošniško in storitveno gospodarstvo. V tej luči so se močno znižala pričakovanja glede prihodnjih dvigov obrestne mere v ZDA. Verjetnost dviga obrestne mere s strani FED-a na marčevskem zasedanju je praktično nična, znatno naraste šele s koncem leta 2016, ko znaša dobrih 30 % (podatek velja na dan 09.02.2016).
Kot kaže je FED s procesom normalizacije obrestnih mer nekoliko zamudil. Decembrski dvig je tako praktično izzvenel in prišel ob nepravem času. Medtem ko druge centralne banke še naprej napovedujejo dodatne stimulativne ukrepe (ECB, Bank of Japan), je FED v precepu, kako utemeljiti predvidena povišanja obrestne mere v tekočem letu. Trge je tako v mesecu januarju presenetila odločitev japonske centralne banke (BoJ), da sprejme negativno depozitno obrestno mero za presežna sredstva poslovnih bank, ki jih te plasirajo pri njej. Obrestna mera po novem znaša negativnih 0,1 %. Med ključnimi razlogi za znižanje depozitne obrestne mere je BoJ navedla upočasnjevanje kitajske gospodarske rasti, zaradi znatne gospodarske povezanosti Japonske s Kitajsko, ter krepitev jena v primerjavi z ameriškim dolarjem. BoJ sicer obsega programa kvantitativnega sproščanja ni spreminjala.
Na dolžniških trgih investitorji vse od začetka leta niso pripravljeni prevzemati višjega tveganja. To se odraža v padcu zahtevanih donosnosti kakovostnih državnih obveznic, medtem ko se je obveznicam finančno ranljivejših držav v razvoju in podjetniškim obveznicam zunaj naložbenega razreda zahtevana donosnost v povprečju še povišala. Tako je denimo indeks iBoxx Euro Eurozone Sovereign Overall TR, ki meri gibanje evropskih državnih obveznic, v letošnjem letu porasel za slabih 1,7 %, posledično se je povprečna zahtevana donosnost 10-letnih evropskih državnih obveznic znižala na trenutnih 0,35 %. V enakem primerjalnem obdobju je indeks evropskih podjetniških obveznic znotraj naložbenega razreda iBoxx Euro Corporates Overall TR porasel za 0,22 %, indeks evropskih podjetniških obveznic zunaj naložbenega razreda iBoxx EUR Liquid High Yield TR pa upadel za slabih 1,7 %.
