Borzni trendi - marec 2017 | SAVA INFOND

Razviti trgi - Privlačni donosi in vroče tehnološke delnice

Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik

Za svetovnimi delniškimi trgi je izjemno prvo četrtletje z več kot 5-odstotno rastjo delniških indeksov in povečanimi prilivi kapitala v evropske delnice in trge v razvoju. Za nadaljevanje večletnega trenda rasti je zelo pomembno, da so letos štafeto vodilnega od nekoliko upehanih ameriških trgov prevzeli trgi v razvoju, pa tudi evropske delnice se počasi prebijajo iz globoke sence. Kot kaže bo leto 2017 prvo leto sinhrone rasti dobičkov po letu 2010 z okoli 13-odstotno napovedano rastjo dobičkov (EPS) na razvitih trgih, medtem ko bi lahko rast dobičkov na trgih v razvoju dosegla do 20 %. V prvih treh mesecih so po sektorskih donosih izstopale tehnološke delnice, ki so rasle dvakrat hitreje od povprečja, po drugi strani pa so vlagatelje razočarale naložbe v energetiko, telekomunikacije in delnice majhnih podjetij, ki celo izgubile med 0 in 5 % vrednosti.

Na Citijevem semaforju medvedjih trgov opozarjajo na nevarnost samo trije od osemnajstih običajnih znanilcev večjih borznih pretresov, med katerimi omenimo predvsem povišana vrednotenja delnic in nekoliko nadpovprečno zadolženost podjetji. Povišana vrednotenja svetovnih delnic pri 16-kratniku pričakovanih donosov in neto zadolženost pri 1,6-kratniku denarnega toka iz poslovanja EBITDA sta seveda v prvi vrsti normalna posledica zgodovinsko nizkih obrestnih mer in zaenkrat še ne predstavljata kritične nevarnosti za delniške trge.

Borzni indeksi svetovnih razvitih trgov so v prvem četrtletju v evrih v povprečju pridobili 4,4 % vrednosti: S&P 500 (+4,1 %), Dow Jones (+3,1 %), tehnološki Nasdaq (+8,3 %), evropski Stoxx Europe 600 (+5,5 %), nemški DAX (+6,5 %), japonski Nikkei (+2,2 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+4,4 %).
 

Trgi v razvoju - Zmagovalci prvega četrtletja

mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb

Zmagovalci prvega četrtletja so delniški trgi držav v razvoju, ki so pridobili okrog 10 % v EUR (dobrih 11 % v USD). Tečaje podpirata višja globalna rast in višje cene surovin. Tudi to, da se ameriški dolar ne krepi, je voda na mlin trgov v razvoju. Ključno vlogo je odigrala Kitajska, ki je s fiskalnimi stimulacijami preprečila upočasnitev gospodarstva in prestavila prestrukturiranje v prihodnost. Vprašanje je, ali bodo trenuten mir države v razvoju izkoristile za strukturne reforme (navadno ga ne). Ostajajo pa ti trgi najcenejši in ob pospeševanju globalne rasti tudi med privlačnejšimi.

Če pogledamo ožje, je v prvem četrtletju rast med azijskimi in latinskoameriškimi državami skoraj sinhrona – v povprečju so oboje zrasle dobrih 10 %, izraženo v EUR. V Latinski Ameriki sta izstopali Argentina in Čile, oba z rastjo okrog 20 %. Prvo, ki je na izhodu iz recesije, je agencija Standard in Poor's nedavno pohvalila in nagradila z višjo bonitetno oceno. Tečaji delnic so tako na krilih optimizma v zgodovino zapisali nove najvišje vrednosti. Podobno so vrhove presegli tudi v Čilu, kjer so imeli novembra predsedniške volitve in, kot postaja že stalnica, so to investitorji uporabili za nov val optimizma.

V BRIC skupini so zavirale rast ruske delnice - v kvartalu so se tečaji znižali za 6 %, izraženo v EUR. Korelacija s ceno nafte je še vedno močno prisotna, tudi ta je v kvartalu izgubila na vrednosti (okrog 7 % v EUR). Na drugi strani so največjo rast zabeležili v Indiji. Indeks Sensex se je povzpel za 15 % in s tem potrjuje tudi naša pozitivna pričakovanja glede indijskih delnic za letošnje leto. Indija ohranja status najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Zamenjava bankovcev, ki je ohromila državljane konec preteklega leta, ni spremenila tega dejstva. Kot zanimivost, iz Indije prihajajo kritike glede dela bonitetnih agencij, ki ocenjujejo kreditno oceno Indije že več let tik nad špekulativnim razredom (BBB-) in to kljub močni gospodarski rasti, zavezam k fiskalni disciplini in relativno nizkemu dolgu, ki so ga iz 72 % leta 2009 znižali na 66 % BDP. Moti predvsem primerjava s Kitajsko, kjer je bonitetna ocena višja (AA-), kljub temu da so dolg v tem istem obdobju povečali iz 142 % na 205 % BDP in skrčili gospodarsko rast iz 10 % na 6,5 %. Agencije se sklicujejo na višji fiskalni deficit, ki znaša v Indiji 3,5 %, vendar tudi tega iz leta v leto znižujejo - letos planirajo 3,2 % in nato 3 %. Pričakujemo lahko, da bo temu postopoma sledil tudi popravek bonitetne ocene, ki bo ugodno vplival na indijski kapitalski trg.

Glede trgov v razvoju ostajamo optimisti, s tem, da ne priporočamo nikakršnega pretiravanja. Delež okrog 15 % v posameznem portfelju je primeren za dolgoročne vlagatelje.
 

Slovenija - Optimistične napovedi gospodarske rasti

Uroš Selič,
upravljavec - analitik

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za 1,9 odstotka, na mesečni ravni pa je bila rast cen 0,4-odstotna. K letnemu dvigu cen so najbolj prispevali dražji naftni derivati, k mesečnemu zvišanju pa nova kolekcija oblačil in obutve. Statistiki so izračunali, da je bila inflacija v letošnjem prvem četrtletju 0,7-odstotna, po tem, ko smo imeli v istem obdobju lani 0,6-odstotno deflacijo. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila marca 0,6-odstotna.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je letošnjo napoved gospodarske rasti zvišal na 3,6 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več od jesenske napovedi, ko je urad napovedal 2,9-odstotno rast BDP. Lani je gospodarska rast dosegla 2,5-odstotka. Pred kratkim sta napoved za Slovenijo popravila navzgor tudi evropska komisija in Mednarodni denarni sklad, ki sta zvišala napoved na tri odstotke.

Največja slovenska zavarovalnica Triglav je ob koncu meseca objavila nerevidirane poslovne rezultate za leto 2016. Družba je v preteklem letu realizirala 936 mio EUR bruto pobranih premij, kar je 2 % več kot leto prej. Čisti dobiček družbe je znašal 82,3 mio EUR, 7 % manj kot v prejšnjem letu. Kljub nekoliko nižjem dobičku pa uprava predlaga enako dividendo, kot preteklo leto 2,5 EUR, kar bo ponovno razveselilo imetnike delnic, saj dividendna donosnost ob trenutni ceni delnice znaša 9,5 %.
Žal pa takšne dividendne donosnosti ne bodo deležni lastniki delnic Luke Koper, ki kljub rekordnim rezultatom predlagajo za izplačilo dividend samo 30 % dobička oziroma 0,96 EUR na delnico, kar znaša pri trenutni ceni 3,3-odstotno donosnost.
Solidne dividende predlagajo uprave še pri Krki, 2,75EUR oziroma 5,3 % dividendne donosnosti, in Pozavarovalnici Sava, 0,8 EUR oziroma 5,1 % dividendne donosnosti.
 

Dolžniški trgi - Zatišje pred nevihto?

mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb

ECB je na marčevski seji pričakovano ohranila vse tri obrestne mere nespremenjene. Prav tako je potrdila časovni okvir delovanja programa QE, ki bo trajal vsaj do konca leta 2017. Pri tem se mesečni odkupi obveznic s strani ECB z aprilom znižujejo iz 80 na 60 milijard evrov. ECB bo nadaljevala s programom QE tudi v prihodnje, če bodo gospodarske razmere to opravičevale. Stopnja inflacije se je v zadnjem času namreč okrepila ter se dotaknila 2-odstotne ravni (v mesecu marcu je sicer letna inflacija znašala 1,5 %), vendar pa inflacijo zvišujejo predvsem cene energentov ter hrane. Jedrna inflacija, izključujoč omenjeni kategoriji (0,7 %), je bila v marcu opazno pod splošno ciljno ravnijo ECB pri 2 %, a vseeno ne gre zanemariti dejstva, da Evropa okreva.

V Evropi je bilo v preteklem mesecu največ govora o brexitu in bližajočih se francoskih volitvah. Javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bosta največ glasov 23. aprila prejela kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen ter sredinski kandidat in nekdanji minister za gospodarstvo Emmanuel Macron, v predvidenem drugem krogu 7. maja pa naj bi po napovedih s precejšnjo razliko zmagal Macron. Toda dejstvo je, da je velik del francoskih volivcev še neodločen, zato bo predsedniška kampanja napeta vse do volilnega dne. V Veliki Britaniji je medtem premierka Theresa May 28. marca tudi uradno sprožila 50. člen Lizbonske pogodbe ter s tem pričela postopek za izstop Velike Britanije iz EU. Izjava s strani predstavnikov EU, da bodo pogajanja o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju med Veliko Britanijo in članicami EU trajala zgolj eno in ne dve leti, kot je napovedala predsednica vlade Velike Britanije, sicer nakazuje na precejšnjo zaostritev retorike EU ter s tem na samo zahtevnost nadaljnjih pogajanj. Omenjeni dogodki povečujejo politično tveganje v Evropi, kar se odraža tudi na zahtevani donosnosti državnih obveznic, ki se je zaradi nenaklonjenosti tveganju investitorjev ponovno znižala. Krivulja donosnosti 10-letnih evropskih državnih obveznic se je tako iz lokalnega vrha pri 1,37 % znižala na trenutnih 1,13 %.

Ameriški FED je na marčevskem zasedanju pričakovano zvišal ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk. Ciljni razpon ključne obrestne mere tako znaša med 0,75 in 1 %. Za letošnje leto napovedujejo še dva dviga ključne obrestne mere, seveda ob predpostavki, da bodo makroekonomski podatki, zlasti inflacija, ostali v pričakovanih okvirjih. Trgi so pričakovali še nekoliko hitrejšo dinamiko zviševanja ključne obrestne mere, torej še tri dvige v letošnjem letu. Medtem, ko je projekcija glede višine ključne obrestne mere še pred sestankom kazala, da bo ta konec leta 2019 znašala 1,75 %, pa se je po sestanku zvišala na 3 %. Zanimiva razkritja izhajajo tudi iz zapisnika zadnjega zasedanja zveznega odbora za odprti trg (FOMC). Člani FOMC razmišljajo o tem, da bi s koncem leta pričeli zniževati 4.500 milijard vredno bilančno vsoto FED, kar bi na dolžniške trge lahko imelo enak vpliv kot dvig ključne obrestne mere.