Borzni trendi - oktober 2016 | SAVA INFOND

Razviti trgi - Trumpov triumf trese trge

Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


Kljub temu, da je Trumpova zmaga videti kot strela z jasnega, to ne drži popolnoma – in temu ustrezna je bila tudi reakcija trgov. Že v prispevku, objavljenem konec septembra v Delu, sem razmišljal o tem, da finančni trgi in mediji podcenjujejo Trumpove možnosti, da zmaga v ameriški predsedniški tekmi. Čeprav nisem politični analitik, sem pred tik pred volitvami na Valu 202 komentiral, da je Donald Trump praktično izničil zaostanek in da so njegove možnosti v napeti bitki za Belo hišo precej večje, kot si predstavljamo. Če so predvolilne ankete v seštevku nakazovale, da je verjetnost Trumpove zmage 1:3 ali celo 1:2, bi morali mediji znati to nazorno razložiti svojim bralcem. Podobno velja za finančne trge in vlagatelje, ki se skoraj vedno pretirano odzovejo na »nepričakovane« geopolitične dogodke. Predstavljajte si, kako popolnoma drugačne bi bile danes naslovnice in kakšne bi bili komentarji, če bi se manj kot odstotek volivcev odločilo drugače ali pa bi ostali doma in bi omogočili zmago nasprotni strani?

Statistika preteklih volilnih ciklov pravi, da so ameriške delnice po drugi svetovni vojni od konca volitev novembra in decembra v povprečju pridobile 2,5 % vrednosti, od oktobrskega dna pa je bila rast okoli 4,5 %. Edini zares temni izjemi sta bili recesijski leti 2000 in 2008, ko so delnice padle za 7 %. Verjetnost nastopa recesije v naslednjih treh mesecih še vedno ocenjujemo na manj kot 5 %, v naslednjem letu pa manj kot 15 %, kar statistično prinaša okoli 70-odstotno verjetnost pozitivnih donosov na delniških trgih.

Po nekajurnem šoku so si finančni trgi bliskovito opomogli, nekateri ameriški borzni indeksi celo že dosegajo rekordne vrednosti, za en evro je znova potrebno odšteti manj kot 1,10 dolarja. Veliki zmagovalci dva dni po zmagoslavju Trumpa in republikancev (v dolarjih) so bančne in finančne delnice (+9 %), farmacija in zdravstvo (+5 %), biotehnologija (+11 %), materiali in surovine: žel. ruda (+9 %), baker (+7 %), rudarske družbe (+6 %), delnice majhnih podjetij (+6 %). Nekateri poraženci pa so države razvoju (-6 %), Mehika (-16 %), obvezniški trgi, sektor oskrbe, nepremičninski skladi, valute držav v razvoju in zelena energija.

Borzni indeksi svetovnih razvitih trgov so letos do začetka novembra v evrih v povprečju pridobili 0,4 % vrednosti: S&P 500 (+3,1 %), Dow Jones (+3,2 %), tehnološki Nasdaq (+2,7 %), evropski Stoxx Europe 600 (-7,8 %), nemški DAX (-3,7 %), japonski Nikkei (+4,7 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+0,4 %).
 

Trgi v razvoju - Rast delniških trgov se je nadaljevala, ustavi jih lahko Trump

dr. Uroš Vek
upravljavec naložb


V oktobru se je nadaljeval trend letošnjega leta, ko je bila rast delniških trgov držav v razvoju hitrejša od razvitih držav. Indeks MSCI EMERGING MARKETS je v oktobru zrastel za 2,6 %, merjeno v evrih, medtem ko je indeks razvitih držav MSCI WORLD zrastel zgolj za 0,57 %, merjeno v evrih. Od začetka leta je razkorak v donosu delniških trgov razvitih in držav v razvoju okrog 12 odstotnih točk, in sicer v prid slednjim.

V zadnjem mesecu je bila v ospredju ameriška volilna kampanja, ki se je zaključila z zmago Donalda Trumpa. Izid ameriških volitev ne pomeni nič dobrega za države v razvoju, vsaj sodeč po izjavah, ki jih je dal novi predsednik v času volilne kampanje. Zavzemal se je namreč za odpravo trgovinskih sporazumov, predvsem tistega z Mehiko, in gradnjo zidu na meji z Mehiko. Posledično je bilo gibanje valutnega križa USD / MXN pomemben indikator gibanja sentimenta vlagateljev glede rezultatov volitev. Večji padec mehiškega pesa in delniškega trga je bil viden, kadar je Trumpu kazalo dobro. Nasprotno je v oktobru mehiški peso pridobil okrog 4 % vrednosti, kar je pomenilo, da so vlagatelji menili, da bo na volitvah zmagala Hillary Clinton. Končni izid ni bil v skladu s pričakovanji. Zmagal je Trump. Najbolj negativno se je odzval mehiških peso, ki je padel za okrog 7 %.

Drug pomemben vidik, ki bo vplival na gibanje delniških trgov držav v razvoju, je pričakovani dvig obrestnih mer v decembru. Verjetnost dviga obrestnih  mer v decembru se trenutno giblje okrog 80 %. Dejansko je ta dvig že vključen v cene. Pomembnejše vprašanje je pot naprej in napoved FED-a za leto 2017. V kolikor bo dvigovanje vedno hitrejše, bo to za države v razvoju bolj boleče, kot v primeru zmernega dvigovanja, kakršnemu smo bili priča v preteklosti. Dvig obrestnih mer bi namreč povzročil, da bi ameriški krediti za subjekte v državah v razvoju postal dražji zaradi samega dviga obrestnih mer in zraven tega bi se dodatno povečal strošek odplačevanja kredita zaradi rasti ameriškega dolarja, v kolikor je podjetje iz države v razvoju kredit najelo v dolarjih. Skratka, prišlo bi do dvojnega negativnega efekta.

Vrednotenje delniških trgov držav v razvoju se je v letošnjem letu bistveno popravilo. Od dna, ki je bilo doseženo v začetku leta 2015, se je vrednotenje povzpelo iz 60 % PB razvitih držav na okrog 74 % PB razvitih držav. V kolikor to primerjamo s srednjo vrednostjo (mediana) za obdobje zadnjih 10 let, ugotovimo, da so delniških trgi držav v razvoju še vedno bistveno pod povprečjem. Na drugi strani, če podaljšamo razpon povprečne vrednosti na obdobje od leta 2000 do novembra 2016, dobimo popolnoma drugačno sliko. Ugotovimo, da je trenutno vrednotenje blizu srednje vrednosti, ki je okrog 75 % PB razvitih držav. Skratka, delniški trgi držav razvoju niso več tako izjemno poceni. Vrednotenja so se popravila. Privlačnost trgov še vedno obstaja, vendar ni več tako močne varnostne marže na strani vrednotenj kot v preteklosti in posledično so pričakovanja za naprej nekoliko nižja.
 

Slovenija - Gospodarska klima je desetino višja od dolgoletnega povprečja

Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Cene življenjskih potrebščin so se v oktobru 2016 na letni ravni v povprečju zvišale za 0,6 %, a je kljub temu  povprečna 12-mesečna rast cen  ostala negativna, –0,2 %.  Največ, 0,4 odstotne točke, so k podražitvi prispevale za 2,1 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Na drugi strani pa so letno inflacijo blažile nižje cene iz skupine stanovanje (njihov prispevek je bil 0,2 odstotne točke) ter iz skupine prevoz (za 0,1 odstotne točke).  Gospodarska klima se je oktobra letos na mesečni in letni ravni zvišala za 1,0 oz. 1,4 odstotne točke. Gospodarska klima je bila v omenjenem obdobju od dolgoletnega povprečja višja za 10,2 odstotne točke.

Skupina Telekom Slovenije je v prvih  devetih mesecih ustvarila 522,5 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je 5 % manj kot v enakem obdobju leto prej. Čisti dobiček je znašal 23,5 mio EUR in je bil prav tako nižji. V Telekomu Slovenije poudarjajo, da rezultati niso neposredno primerljivi zaradi izločitve makedonske družbe One. Ob primerjavi doseženih prihodkov v prvih devetih mesecih leta 2015 z enakim obdobjem leta 2016 brez družbe One so doseženi čisti prihodki višji za 5,1 milijona evrov oz. za en odstotek.

Največja slovenska banka NLB je sredi meseca presenetila z objavo o zaustavitvi postopka prodaje  1,5-odstotnega  deleža največjega slovenskega trgovca z naftnimi derivati Petrol. Razpis je bil deležen  zelo dobrega odziva, zato se je banka na podlagi pregleda prejetih ponudb odločila, da sedanji postopek zaustavi. Še ta mesec bo banka ponovila postopek, v katerem bo investitorjem ponudila celotno količino delnic, se pravi 3-odstotni delež Petrola. Največja lastnica Petrola je še vedno država, ki prek Slovenskega državnega holdinga (SDH), Kapitalske družbe (Kad) in drugih podjetij obvladuje skoraj tretjino delnic. Petrol po strategiji upravljanja državnega premoženja, ki jo je lani sprejel državni zbor, velja za pomembno naložbo. To pomeni, da državni delež v Petrolu ne sme pasti pod 25 odstotkov.
 

Dolžniški trgi - Razlaščenci dobili kanček upanja, Američani pa novega predsednika

mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


Na oktobrskem zasedanju Evropske centralne banke (ECB) po pričakovanjih ni prišlo do spremembe ukrepov monetarne politike. Svet ECB je ohranil nespremenjene ključne obrestne mere kot tudi mesečne nakupe obveznic znotraj programa QE v višini 80 mia EUR, ki bodo kot nekonvencionalni ukrep ostali vsaj do konca marca 2017. Pri tem je predsednik ECB Mario Draghi pustil odprta vrata podaljšanju programa oziroma dodatnim spodbudam na letošnjem decembrskem zasedanju. Kot je poudaril Draghi, gospodarstvo evroobmočja še naprej počasi, a vztrajno okreva, nadaljuje se rast kreditiranja nefinančnega sektorja, ki pa je še vedno umirjena, stopnja inflacije se postopoma zvišuje. Slednje potrjujejo zadnji podatki evropskega  statističnega urada  Eurostat, ki je sporočil, da je medletna inflacija v evroobmočju septembra znašala 0,4 %, potem ko je bila avgusta zabeležena inflacija v višini 0,2 %.

Na drugi strani Atlantika je v mesecu novembru zasedal tudi ameriški FED. Predstavniki FED-a so ohranili ključno obrestno mero nespremenjeno pri 0,5 %. Predsednica FED Janet Yellen je na tokratnem zasedanju opozorila na previdnost pri prihodnjem dvigovanju obrestnih mer, a so spodbudne gospodarske objave s koncem oktobra vlagatelje ponovno prepričale o nadaljevanju okrevanja ameriške ekonomije. Tako se v tretjem četrtletju   napoveduje 2,9-odstotna gospodarska rast ZDA, prevedeno na letno raven, kar je znatno bolje kot v predhodnem četrtletju, ko je ameriško gospodarstvo zraslo za 1,4 %.

Po mesecih predvolilne bitke, ki je okupirala svetovne medije in seveda tudi vlagatelje, so v ZDA izvolili novega predsednika. Predsednik je nepričakovano postal Donald Trump, kar kratkoročno prinaša večjo negotovost na kapitalskih trgih. Temu primerno se pojavljajo tudi ugibanja, ali bo sploh prišlo do dviga obrestne mere s strani centralne banke že na decembrskem zasedanju, kot tudi  o  morebitni  zamenjavi predsednice FED-a Janet Yellen. Trump je sicer v predvolilni bitki pozival FED k dvigu obrestnih mer, kar je v skladu s prepričanjem udeležencev na kapitalskem trgu. Dvig obrestne mere v mesecu decembru trenutno izkazuje 82 % verjetnost.

V Sloveniji smo dočakali sodbo ustavnega sodišča glede novele zakona o bančništvu. Ustavno sodišče je presodilo, da je bila novela zakona o bančništvu, na podlagi katere so bili leta 2013 razlaščeni imetniki podrejenih obveznic v slovenskih bankah, ki so skupno izgubili okoli 600 mio EUR premoženja, deloma protiustavna. Razsodilo je, da imetniki podrejenih obveznic niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva, je pa bila odločitev skladna z ustavo v delu, ki je omogočil izredni ukrep Banke Slovenije. Sodišče je državnemu zboru naložilo, da mora protiustavnost odpraviti v šestih mesecih, in sicer tako, da bo mogoče uveljavljati pravice do sodnega varstva za vse morebitno že vložene in prihodnje odškodninske tožbe v zvezi z izbrisi podrejenih obveznic. Tako še obstaja upanje, da bodo imetniki podrejenih obveznic dokazali njihovo oškodovanje ter na podlagi sodbe ustavnega sodišča dobili tudi pravico do vpogleda v metodologijo in tajne cenitve Banke Slovenije, ki so bile podlaga za izbris.