Borzni trendi - september 2015 | SAVA INFOND

Razviti trgi: Delniški trgi plezajo čez zid skrbi

Damjan Kovačič
upravljavec - analitik
 

Za finančne trge je bilo tretje četrtletje najslabše koledarsko obdobje po evrski krizi leta 2011, z okoli 10-odstotnim padcem svetovnih delniških indeksov in največjim negativnim nihajem v višini 15%. Med naložbenimi razredi so bile tudi tokrat najbolj na udaru surovine z 18-odstotnim padcem, delnice so padle za okoli 10%, tvegane podjetniške obveznice pa za 5%. Donosi delnic na trgih v razvoju so bili kar za 9 odstotnih točk nižji kot na razvitih trgih, sama vrednotenja delnic pa so že skoraj primerljiva s tistimi v času najhujše azijske krize leta 1998. Vlagatelji so našli varno zavetje v državnih obveznicah, podjetniških obveznicah investicijskega razreda in denarju, kjer so dosegli med 0 in 2 % donose.

Korekcijo tečajev na razvitih borznih trgih spremlja vrnitev volatilnosti (nihajnosti), ki je bila pred tem več let rekordno nizka. Kljub temu, da lahko pričakujemo daljše obdobje močnejših nihanj na delniških trgih, je dobra novica, da povišana kratko- in srednjeročna volatilnost ni znanilec negativnih trendov in sama po sebi ne napoveduje smeri gibanja delniških trgov.

Na dolgo pričakovanem zasedanju odbora za odprti trg ameriške centralne banke ni prišlo do zgodovinskega dviga ciljne kratkoročne obrestne mere, ki tako še naprej ostaja med 0 in 0,25 %. Ameriška centralna banka še posebej pozorno spremlja razmere na trgu dela in tehta, kdaj bi se lahko pomanjkanje delovne sile ob polni zaposlenosti začelo prelivati v višje plače in inflacijo. Po nekaterih najnovejših ocenah potrebuje ameriško gospodarstvo še okoli leto dni in tri milijone novih delovnih mest do prelomne točke polne zaposlenosti, ki še omogoča vzdržno gospodarsko rast ob stabilni inflaciji.

Poleg vsebinskih poudarkov na volatilnosti finančnih trgov in turbulencah v mednarodnem prostoru je zanimivo, da je centralna banka znižala projekcijo potencialne dolgoročne rasti ameriškega gospodarstva na precej pesimističnih 1,8 do 2,2 %, kar bo imelo pomemben vpliv na hitrost in velikost normalizacije kratkoročnih OM.

Pred začetkom sezone objav podjetniških zaslužkov, je potrebno podariti, da so bili finančni analitiki bistveno preoptimistični glede projekcij letošnjih dobičkov globalnih podjetij. Tako v tem trenutku napovedujejo samo še 3-odstotno rast dobičkov, medtem ko so še lani ob tem času so za leto 2015 napovedovali kar 12-odstotno rast globalnih dobičkov podjetij. Podobno preoptimistična se zdi tudi njihova napoved o 10-odstotni rasti dobičkov za 2016, ki bo zelo težko uresničljiva ob napovedani rasti globalnega BDP-ja pod 3%.

Za zrele bikovske trge velja, da plezajo čez zid skrbi, kar se je ponovno izkazalo v preteklih nekaj dneh, ko so delniški indeksi kljub prevladi slabih makroekonomskih novic bliskovito nadoknadili skoraj polovico avgustovskega padca.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so do konca septembra v evrih povprečno pridobili okrog 2 odstotka vrednosti: S&P 500 (+0,9 %), Dow Jones (-1,1 %), tehnološki Nasdaq (+5,6 %), evropski Stoxx Europe 600 (+2,0 %), nemški DAX (-1,5 %), japonski Nikkei (+8,1 %) in indeks razvitih trgov MSCI World (-0,1 %).

Trgi v razvoju: Dve skupini držav v razvoju

mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb


Delniški tečaji družb iz držav v razvoju so v septembru izgubili v povprečju okrog 3 % vrednosti, kar je nekoliko manj kot povprečje tečajev družb iz razvitih trgov (merjeno v evrih). Najšibkejši člen trgov v razvoju je letos znova Latinska Amerika na čelu z največjim gospodarstvom regije – Brazilijo, ki je že leta v težavah. V začetku septembra ji je bonitetna agencija Standard and Poor's kot prva znižala bonitetno oceno iz investicijske na špekulativno raven (angl. junk grade), kar sicer ni presenečenje, je pa prišlo do tega hitreje, kot je bilo sprva pričakovano. Zdaj se bo gospodarstvo ob recesiji, ki izvira iz nižjih cen surovin in slabega vodenja države, moralo kosati še z višjimi stroški zadolževanja. Na to se je takoj odzval tudi brazilski real, ki je v mesecu dni izgubil kar 9 % vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem. Posledično se je izguba vrednosti lastne valute prenesla tudi na delniške tečaje, kar so občutili predvsem tuji investitorji. Tudi sicer je izguba vrednosti lokalnih valut držav v razvoju v primerjavi z ameriškim dolarjem trend letošnjega leta - izpostavimo lahko valute Malezije, Kolumbije, Turčije in Brazilije.
 
Značilnost leta so tudi nizke cene surovin in skozi to prizmo lahko razdelimo države v razvoju v dve skupini: v prvo, kjer so proizvajalke oz. izvoznice surovin, in drugo skupino, kamor uvrščamo uvoznice surovin. V prvi skupino so prej omenjena Brazilija in države Latinske Amerike, Rusija in države Bližnjega vzhoda, za katere pomenijo nizke cene surovin izgubo prihodka, kar lahko oz. je marsikatero izmed njih pahnilo v recesijo. V drugi skupini so države kot Indija in širok spekter držav iz Azije, ki jim nizke cene surovin koristijo. Predvsem Indija izstopa kot primer države, ki v trenutnem gospodarskem okolju cveti. Nizke cene surovin ji v kombinaciji s političnim preobratom in gospodarskimi reformami omogočajo nadpovprečno gospodarsko rast v višini 7 %. Posledično se v Indiji znižuje tudi inflacija, kar omogoča centralni banki aktivno nižanje obrestne mere. Tako so proti koncu septembra za 0,5 bp znižali ključno obrestno mero na 6,75 %, kar bo pripomoglo k nadaljnji gospodarski rasti države in kar so delniški trgi pozdravili kot pozitivno dejanje.

Na kratko še o relativnih vrednotenjih trgov v razvoju v primerjavi z razvitimi trgi. Diskont prvih je še zmeraj visok in tako je kazalnik P/B za trge v razvoju 1,3, dividendna donosnost 3,1 % in P/E 11,6. Isti kazalniki na razvitih trgih so nekoliko višji in znašajo: P/B 2, dividendna donosnost 2,7 % in P/E 17,3.

Slovenija: Gospodarska klima se izboljšuje

Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Kazalnik gospodarske klime je bil v Sloveniji septembra pri vrednosti 5,9 odstotnih točk za odstotno točko nižji kot avgusta in za okoli 10 odstotnih točk višji od dolgoletnega povprečja. Pred krizo je bila povprečna vrednost kazalnika gospodarske klime okoli 0 točk, v letu 2007 pa je dosegla vrh pri okoli 15 indeksnih točkah. Kazalnik gospodarske klime sestavlja pet komponent, in sicer ima 40-odstotno utež zaupanje v predelovalni industriji, 30 % zaupanje v storitvenih dejavnostih, 20 % zaupanje potrošnikov, preostalih 10 % pa sestavlja zaupanje v trgovini na drobno in v gradbeništvu. Od lanskega leta se je kazalnik gospodarske klime izboljšal za slabih 6 odstotnih točk, kar z drugimi besedami pomeni, da bi se, če se bodo nadaljevali pozitivni trendi, lahko naslednje leto končno vrnili na predkrizne nivoje.

Z uradnim vpisom v sodni register se je z združitvijo Abanke in Banke Celje rodila druga največja banka v Sloveniji, ki bo imela okoli 12-odstotni tržni delež na slovenskem bančnem trgu. Z združitvijo je kot pravna oseba prenehala obstajati Banka Celje, na Abanko pa se je preneslo vse premoženje, pravice in obveznosti Banke Celje. Združitev Abanke in Banke Celje je pomemben korak h konsolidaciji bančnega sektorja, ki se bo v prihodnje še okrepila, država pa se bo morala po koncu sanacije dokončno umakniti iz lastništva združene banke.

V mesecu septembru je Ljubljanska borza doživljala usodo tujih borz, kjer so vlagatelji drastično zmanjšali apetit za tveganje, tečaji delnic pa so doživeli kar konkreten popravek. Indeks SBITOP se je na mesečni ravni znižal za dobre 3 odstotke in pristal pri 668 indeksnih točk, kar je najnižje v zadnjih 20 mesecih.

Dolžniški trgi: FED vznemiril trge

mag. Rene Redžič
upravljavec naložb


Dogajanje na dolžniških trgih je bilo v prvi polovici meseca septembra relativno mirno, v drugi polovici septembra pa je bilo zaznati povečano nihajnost na trgih. Povečana nihajnost sovpada z odločitvijo ameriškega FED, da ključno obrestno mero obdrži na sedanjih nivojih med 0 in 0,25 %.

Proces normalizacije obrestnih mer se je tako prestavil v bližnjo prihodnost. Stališče, ki ga je zavzela ameriška centralna banka, je podkrepilo strah investitorjev, da se globalna ekonomija ohlaja. Temu pritrjuje tudi novo poročilo Mednarodnega denarnega sklada (MDS) o svetovnih gospodarskih obetih, ki za letos napoveduje 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast, kar predstavlja znižanje v višini 0,2 % glede na njihovo junijsko napoved. Do konca leta 2015 bodo imeli ameriški centralni bankirji še dve zasedanji, prvo konec meseca oktobra, naslednjo pa decembra. Sodeč po pričakovanjih trga se lahko zgodi, da do dviga obrestne mere v letu 2015 sploh ne bo prišlo. Po pričakovanjih analitikov je dvig obrestne mere v oktobru zelo malo verjeten, medtem ko je verjetnost dviga za 25 ali več bazičnih točk v decembru 36 % (podatek velja na dan 06.10.2015). Prav tako so se v zadnjih treh mesecih znižala pričakovanja glede predvidene višine ključne obrestne mere v ZDA v prihodnjih nekaj letih. Pričakovana obrestna mera čez leto dni se je oblikovala pri trenutnem nivoju 0,53 %, kar predstavlja znižanje za 6 bazičnih točk glede na preteklo primerjalno obdobje, pričakovana obrestna mera čez dve leti pa se je oblikovala pri trenutnem nivoju 1 % ter se je glede na preteklo primerjalno obdobje znižala za 30 bazičnih točk. Zaradi negotovosti dviga obrestnih mer v ZDA nihajnost na kapitalskih trgih ostaja visoka, dodatno pa bodo nanjo vplivala še pričakovanja glede upočasnjevanja kitajske gospodarske rasti in njenega vpliva na globalno gospodarsko rast.

ECB na septembrskem zasedanju ni posegala na področje obrestnih mer. Ključna obrestna mera tako ostaja nespremenjena pri 0,05 %, obrestna mera za dana premostitvena posojila bankam znaša 0,3 %, obrestna mera za prejete depozite bank pa se nahaja v negativnem območju pri -0,20 %. ECB je potrdila nadaljevanje ekspanzivne monetarne politike z nakupi obveznic do 60 milijard evrov mesečno ter zvišala limite nakupov posamezne izdaje obveznice iz prvotnih 25 na 33 %.

Slovenija je v začetku meseca oktobra izdala za 91,1 milijona evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki imetnikom prinašajo 0,15 % donos do dospetja. Spomnimo, da so s koncem leta 2011 stroški zadolževanja za zakladno menico primerljive ročnosti znašali slabe 4 %. Gre za drugo letošnjo izdajo 18-mesečnih zakladnih menic, pri čemer je državna zakladnica dosegla podobne pogoje. Aprila je namreč izdala za 88,5 milijona evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki imetnikom prinašajo 0,13 % donos do dospetja. Dolg centralne države, upoštevajoč zadnjo izdajo zakladne menice, znaša nekaj čez 27 milijard evrov, javni dolg Slovenije pa je še za okoli štiri milijarde evrov višji ter presega 81 % BDP.