Brexit - kako naprej? | SAVA INFOND

Dober teden dni po zgodovinskem referendumu, na katerem so se v Združenem kraljestvu (VB in Severna Irska) odločili zapustiti Evropsko unijo (EU), so razmere na finančnih trgih relativno mirne. Celo več, če pogledamo gibanje delniškega indeksa MSCI World (v EUR), lahko vidimo, da je teden dni po tem, ko so bili znani rezultati referenduma, zaključil višje, kot je bil pred samim referendumom. Kljub navidezni mirnosti na finančnih trgih pa bo sam izstop v naslednjih mesecih povečal politično negotovost in nihajnost na finančnih trgih. Dolgoročno pa je lahko tak dogodek katalizator fiskalnih spodbud v razvitih gospodarstvih, s katerimi bi vlade poskusile zajeziti vedno večje nezadovoljstvo med prebivalci.


Vir: Bloomberg
 

Začetek konca EU?

Da nihče ni verjel v možnost izstopa VB iz EU, lahko vidimo po politični krizi, v kateri so se znašli Britanci, saj je takoj napovedal svoj odstop britanski premier David Cameron, medtem ko na veliko presenečenje vseh kot njegov naslednik ne bo kandidiral Boris Johnson, ki je bil velik zagovornik izstopa.
Sedaj se lahko vprašamo, ali bo zgledu VB sledila še kakšna druga država EU. Tak scenarij ni nemogoč. Glede na izid referenduma se je občutno povečala možnost podobnih referendumov drugje po Evropi.

Še posebej problematična bi lahko postala Italija, ki je v nezavidljivem gospodarskem položaju in kjer se krepi protievropsko razpoloženje. Oktobrski referendum o ustavnih spremembah bo ključen za nadaljnje strukturne reforme v Italiji. Če ne uspe, smo lahko priča predčasnim volitvam in zmagi populistične stranke Gibanje petih zvezd. Njen vodja je že napovedal referendum o izstopu iz EU.

Med kandidati za razpis referenduma je tudi Nizozemska, kjer trenutno po anketah vodi skrajna desna Stranka za svobodo (PVV) pod vodstvom Geerta Wildersa, ki je že napovedal, da bo, če zmagajo na volitvah marca 2017, razpisal referendum.

Tudi Francija bo v središču dogajanja prihodnjo pomlad (april, maj 2017), saj bodo potekale predsedniške volitve. Francozi so še večji evroskeptiki kot Angleži in zmaga Marine Le Pen, ki prav tako vodi skrajno desno stranko Nacionalne fronte, bi lahko prinesla dodatno negotovost.

Nedvomno bo naslednje leto pod vplivom teh političnih dogodkov, h katerim lahko prištejemo še ameriške volitve, kjer volivci svoj upor proti elitam izražajo s podporo Donaldu Trumpu, ki praktično nima političnega programa, pa kljub temu pridobiva na podpori nezadovoljnega srednjega sloja.
 

Rastoča neenakost vzrok podpori populistov

Eden izmed glavnih vzrokov za tolikšen obrat k populistom v svetu je, da je globalizacija v zadnjih tridesetih letih močno povečala neenakost tako med dohodki prebivalstva kot tudi premoženjsko. Najbolj je to občutil srednji sloj v razvitih državah, saj so dohodki tega segmenta v zadnjih desetletjih praktično nespremenjeni. Največji zmagovalci globalizacije so ljudje z najvišjimi dohodki (zgornji 1 %), ki so pobrali večino rasti. Tako ni presenetljivo, da so za izstop glasovali predvsem nizko izobraženi, ki so na spodnjem delu dohodkovne lestvice in od članstva v EU niso dobili nič, le padajoč življenjski standard. Vse večja neenakost tako postaja ključen politični problem, ki ga spretno izkoriščajo populistične stranke. Doba vedno večje globalizacije se tako zaključuje.
 

Pogled naprej

Edina gotovost, ki jo je povzročil napovedan izstop VB iz EU je to, da se je povečala negotovost. Odrazila se bo v previdnejših odločitvah angleških podjetij tako na področju investicij kot zaposlovanja in med gospodinjstvi, ki bodo postala previdnejša pri potrošnji. Poleg negotove prihodnosti Londona kot finančnega centra, bo to dovolj, da bo VB doživela recesijo v letu 2017, kar se bo negativno odrazilo tudi v nižji rasti evroobmočja, kjer vseeno recesije ni na vidiku. Medtem, ko bo Evropa bolj deležna negativnih učinkov, pa bo globalno gospodarstvo vseeno preneslo ta šok z minimalnim vplivom na gospodarsko rast. Za globalno rast še vedno ostaja največje tveganje kitajska prezadolženost.

Relativno miren odziv na delniških trgih lahko pripišemo pričakovanjem, da bodo obrestne mere ostale nizke še dalj časa, kot smo prvotno pričakovali. Vlagatelji tako v tem letu ne pričakujejo več nadaljnjih dvigov ključne obrestne mere ameriškega FED. Poleg tega bodo vodilni politiki morali uvideti, da je edini način, da zajezijo jezo volivcev, da sprostijo fiskalno politiko in s tem zmanjšajo brezposelnost in povečajo dohodke srednjemu sloju.

Poleg pričakovanega odziva politike pa je relativno miren odziv delnic možno pripisati tudi temu, da so delnice rekordno podcenjene nasproti obveznicam. Premija za kapitalsko tveganje je tako rekordna (pričakovan presežen donos delnic nad obveznicami), kar gre pripisati nizkim oziroma negativnim zahtevanim donosom državnih obveznic.
 

Delnice edina alternativa za dolgoročne vlagatelje

Čeprav bomo v prihodnjih mesecih in četrtletjih še priča razburljivim dogodkom, pa današnja vrednotenja obveznic in delnic še bolj jasno kažejo, da so edina možna naložba za dolgoročne vlagatelje delnice.

Če pogledamo, kakšne donose lahko danes vlagatelji pričakujejo z naložbo v državne obveznice, morajo ti biti izjemno pesimistični za prihodnji razvoj globalnega gospodarstva, da bi bili pripravljeni sprejeti tudi do 30 let negativni donos (državne obveznice Švice) ali pa malenkost nad 0,3 % na leto za 30 let v nemške državne obveznice. V spodnjem grafu vidimo primerjavo med dividendno donosnostjo evropskega delniškega indeksa MSCI Europe in zahtevanim donosom v 10-letne nemške državne obveznice. Še nikdar ni bilo takšnega razkoraka (4 % v tem trenutku v prid delnicam).  


Vir: Bloomberg
 
Resda je v Evropi danes zmešnjava in je težko biti optimist, vendar ravno takšni časi so najbolj primerni za investiranje v delnice, saj te odražajo nizka pričakovanja za prihodnost. Negotovi časi in nizka vrednotenja so recept za dolgoročne visoke donose. Potrebno bo samo pretrpeti ognjemete, ki nam jih še bodo pripravili evropski politiki v naslednjih letih.