Evropski QE - kje smo leto dni kasneje | SAVA INFOND

Veliko je že bilo govora o nekonvencionalnih monetarnih politikah, ki jih ali so jih v preteklosti izvajale centralne banke. Mednje sodi tudi program kvantitativnega sproščanja (QE), ki ga je leta 2001 kot prva pričela izvajati Japonska centralna banka, ki sedaj izvaja že drugi tovrsten program. Od svetovne finančne krize leta 2008 sta ZDA in Velika Britanija že izpeljali po tri programe QE. Nazadnje se je tovrstnega »razširjenega« programa v mesecu marcu 2015 pričela posluževati Evropska centralna banka (ECB). Programu odkupa kritnih obveznic (ang. Covered bond purchase program - CBPP3) ter obveznic, zavarovanih s premoženjem (ang. Asset-backed security purchase program - ABSPP), se je pridružil program PSPP (ang. Public sector purchase program). V okviru slednjega so ECB in nacionalne centralne banke v območju evra pričele z odkupi dolžniških vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu, poleg državnih obveznic še obveznic evropskih agencij in državnih institucij v znesku 60 milijard evrov na mesec. Tak program naj bi po prvotnem načrtu izvajale do septembra leta 2016, oziroma dokler se raven inflacije ne približa ciljni stopnji pri 2 %.

Ključno obrestno mero je ECB na takratnem zasedanju marca 2015 ohranila nespremenjeno pri 0,05 %, obrestna mera za dana premostitvena posojila bankam je znašala 0,3 %, obrestna mera za prejete depozite bank pa se je nahajala v negativnem območju pri -0,20 %. Dobro leto dni kasneje je ECB znižala ključno obrestno mero na 0 %, obrestno mero za dana premostitvena posojila bankam je znižala za 5 bazičnih točk na 0,25 %, obrestno mero za prejete depozite bank pa od lanskega decembrskega zasedanja znižala že drugič na trenutnih -0,40 %.

Če je ECB na lanskem decembrskem zasedanju v nasprotju s pričakovanji le podaljšala program QE do konca marca 2017 in nekoliko spremenila ustroj programa (razširjen še na nakupe obveznic lokalnih in regionalnih oblasti), je letošnje marčevsko zasedanje prineslo povečanje obsega programa na 80 milijard evrov mesečno (sprememba velja z aprilom 2016), z drugim četrtletjem 2016 predvideno uvedbo nakupov evropskih podjetniških obveznic znotraj naložbenega razreda (podrobnejši kriteriji programa Corporate sector purchase program - CSPP še niso znani) ter nov zagon programa dolgoročnih posojil z namenom spodbujanja posojilne aktivnosti bank (TLTRO II).

ECB je s svojimi ukrepi na finančnih trgih znižala raznolikost investitorjev. Ti sedaj sprejemajo podobne investicijske odločitve (v ang. tako imenovani »herding«) in se v procesu investiranja v veliki meri zanašajo na odločitve centralnih bank. Trgi so tako v večji meri izpostavljeni naglim korekcijam tečajev, čemur smo bili ob hkratnem zaostrovanju grške krize priča na dolžniških trgih v lanskem drugem četrtletju.
Pričakovati je bilo, da bo program kvantitativnega sproščanja še dodatno vplival na že tako nizke zahtevane donosnosti državnih in drugih nizko tveganih obveznic in imel zlasti pozitiven vpliv na stroške zadolževanja obrobnih držav (Italija, Španija, Portugalska). Leto dni kasneje lahko ugotovimo, da so se v iskanju varnosti najbolje odrezale nemške, nizozemske in francoske obveznice, v nasprotju s pričakovanji pa se je povečala zahtevana donosnost pri obrobnih državah kot sta Španija in Portugalska (glej sliko).


Vir: Bloomberg.

Program QE je vplival zlasti na rast premoženja investitorjev, ni pa spodbudil rasti inflacije in gospodarske rasti v območju evra - kar je tudi namen samega programa. Kot primer navedimo 5-letne državne obveznice Nemčije, katerih donosnost je negativna vse od konca meseca februarja 2015. Nemčiji so se v mesecu marcu z negativno zahtevano donosnostjo na 5-letni dolg priključile še druge države v območju evra kot so Nizozemska, Slovaška, Avstrija ter Finska, kasneje pa tudi Belgija ter Francija. V iskanju donosa investitorji podaljšujejo ročnost in s tem tudi tveganost portfelja, posledično se srečujemo z negativno zahtevano donosnostjo tudi pri obveznicah ročnosti 7 let in več.

Ob znižanih pričakovanjih glede globalne gospodarske rasti so se znižala tudi pričakovanja glede gospodarske rasti v območju evra. S strani ECB je bila v marčevskem poročilu v primerjavi z decembrsko napovedjo znižana stopnja gospodarske rasti v območju evra v letu 2016 z 1,7% na 1,4% ter z 1,9% na 1,7% v letu 2017. Ob padanju cen energentov je predvidena stopnja inflacije v višini 0,1 % v letu 2016, ECB je prav tako znižala predvideno stopnjo inflacije za leto 2017 z 1,6 % na 1,3 %. Likvidnosti je v evropskem bančnem sistemu več kot dovolj, ključen problem torej ostaja večja posojilna aktivnost bank, ki pa jo je v okolju šibkega gospodarskega okrevanja, ki ga pretresa politična negotovost (migrantska kriza, strah pred izstopom Velike Britanije iz EU), težko pričakovati. Z namenom spodbujanja gospodarske rasti pa bodo morale veliko postoriti tudi evropske države same, ki še kar odlašajo s strukturnimi reformami.