Grčija se vrača med žive | SAVA INFOND

Odbor izvršnih direktorjev evropskega reševalnega sklada ESM (ang. European Stability Mechanism) je v začetku julija odobril izplačilo 8,5 mrd EUR pomoči Grčiji. Finančni ministri evroobmočja so dogovor o izplačilu naslednjega finančnega obroka pomoči dosegli junija, vendar je do dokončne odobritve plačila minilo več tednov zaradi pravnih zapletov. Od prve tranše pomoči v višini 7,7 mrd EUR bo šlo 6,9 mrd za odplačilo dolga, preostale 0,8 mrd pa za zaostala plačila. Po avgustu naj bi namenili še 0,8 mrd EUR za zaostala plačila pod pogojem, da bo k odpravljanju tega problema prispevala tudi Grčija z lastnimi sredstvi.

Evropi in Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) kot posojilodajalcema se še zdaj ni uspelo zediniti glede razhajajočih se stališč do vzdržnosti grškega dolga. Evropske oblasti namreč menijo, da je dolg Grčije postal vzdržen zaradi nižjih stroškov zadolževanja in dolge ročnosti še nezapadlega dolga. MDS na drugi strani opozarja, da grški javni dolg v višini 315 milijard evrov, kar predstavlja 180 % BDP (podobna raven je predvidena tudi za leto 2017), deluje zaviralno na potencialne naložbe in dotok kapitala. Precejšnje zmanjšanje dolga, tudi na račun delnega odpisa, bi bilo po mnenju MDS odločilno, saj bi ustvarilo ozračje zaupanja in verodostojnosti, ki bi Grčiji tlakovalo pot iz krize.

Sicer so gospodarske napovedi za Grčijo v letošnjem letu nekoliko bolj spodbudne. Evropska komisija predvideva 2,1% gospodarsko rast v letu 2017 in 2,5% rast v letu 2018. Grško gospodarstvo se je po revidiranih podatkih v prvem kvartalu 2017 okrepilo za 0,4 %, po tem, ko je prvotna ocena kazala na 0,1-odstotno krčenje. Kljub očitnemu gospodarskemu prebujanju je dejstvo tudi to, da je grški dolg na nevzdržnih ravneh, posledično kratkoročni kompromisi med obema posojilodajalcema ne služijo kot odskočna deska za dokončno rešitev grških gospodarskih in finančnih težav, temveč le prelagajo probleme v prihodnost.

Medtem se optimizem glede okrevanja grške ekonomije odraža na finančnih trgih. Zahtevana donosnost referenčnih 10-letnih grških državnih obveznic se je spustila na nivoje iz junija 2009. Trenutno znaša 5,2 %, po tem, ko je na višku finančne krize dosegla 35 %, še pred dobrim letom pa presegala 8 %. V luči nižjih stroškov zadolževanja in ob zadostitvi pogojev MDS glede dopustne višine dolga se pričakuje, da bi se lahko Grčija po slabih treh letih v kratkem ponovno zadolžila na trgu, potem, ko bo iz naslova prejete finančne pomoči poplačala za 4 mrd EUR dolga do ECB. To bi predstavljalo pozitiven signal za finančne trge in še dodatno znižalo stroške zadolževanja. Prav tako bi bilo Grčiji omogočeno, da si zagotovi nove vire financiranja pred avgustom 2018, ko se izteče ESM program finančne pomoči.

Zahtevana donosnost 10-letnih grških obveznic

 

Informacijo o novoobjavljenih člankih in vsebinah na spletni strani vam lahko pošljemo tudi na vaš elektronski naslov.