Intervju z mag. Barbaro Gačnik, upravljavko sklada Infond Zdravstvo | SAVA INFOND

13. aprila 2017 je bil na strani vzajemci.com objavljen intervju z mag. Barbaro Gačnik avtorja Myhajla Todurova:

Mag. Barbara Gačnik, namestnica direktorja sektorja upravljanja KBM Infond, družbe za upravljanje, je odgovarjala na vprašanja glede  trenutnega stanja v sektorju farmacija ter svojih pričakovanjih za naprej. Gačnikova je šesta najboljša upravljavka skladov v Sloveniji v letu 2017 – ocena je pridobljena na osnovi upravljanja delniških podskladov Infond ZDA in Infond Zdravstvo – slednji je najboljši sklad zadnjih petih let v kategoriji farmacija in zdravstvo.

Upravljate vzajemni sklad Infond Zdravstvo, ki sredstva vlagateljev investira v farmacevtska podjetja. Od prevzema upravljanja sklada, ta konstantno beleži visoko rast in se nahaja med najdonosnejšimi skladi v Sloveniji. Katere naložbe sklada so najbolj zaslužne za tako rast vrednosti enote premoženja?

Sklad je bil ustanovljen poleti leta 2007, tik pred recesijo, ki je svoje dno dosegla 2009. Vlagatelji so v recesijskih razmerah izrazito naklonjeni defenzivnim panogam, kamor spada tudi zdravstvo. Zaradi patentnega prepada, ki je bil najbolj izrazit med leti 2011 in 2014, so med vlagatelji postali iskani proizvajalci generičnih zdravil. Kasneje so dominanco nad donosi prevzeli proizvajalci biotehnoloških zdravil. Portfelj Infond Zdravstvo se je vedno prilagajal aktualnim trendom znotraj industrije.

Kako se je portfelj delnic spremenil v lanskem letu? Načrtujete kakšne spremembe v prihodnosti?

Bistvenih sprememb portfelja v lanskem letu ni bilo. Večinoma smo ohranjali nevtralne pozicije napram primerljivemu indeksu. Zaradi predsedniške kampanje, polne negativne retorike glede visokih cen v zdravstvu, so bile večino leta delnice precej pod pritiskom. Po izvolitvi Donalda Trumpa so delnice pridobile nekaj sape, potem pa se je v ospredje prebila negotovost glede Obamove zdravstvene reforme. Trumpova administracija jo želi v celoti zamenjati, zadnje zasedanje v kongresu pa je pokazalo, da naloga ni lahka. Kongresniki si namreč niso enotni, s čim pravzaprav nadomestiti obstoječi Affordable Care Act.

Na katera podjetja se osredotočate? Kakšnim kriterijem morajo naložbe ustrezati?

Poleg »železnega repertoarja« blue chip farmacevtskih družb izbiram podjetja iz vseh pod panog zdravstva. Najprej je pomembna ocena trenda, ki prevladuje znotraj posamezne pod panoge, pri sami izbiri delnic pa mi je predvsem pomemben obstoječi 'pipeline' novih zdravil, razvoj nove medicinske opreme, njihov tržni položaj družbe v primerjavi s konkurenco in nenazadnje vrednotenja delnice.

Dotaknimo se malo domače borze. Delnice Krke se že nekaj časa gibljejo okoli cene 50 evrov. Kaj je botrovalo lanskemu padcu cene delnice in ali menite, da je sedaj dobra priložnost za nakup?

Cenovni pritiski, s katerimi se sooča celotna generična industrija, so pustili posledice na Krkini dobičkonosnosti. Krkine EBITDA marže so vedno pozitivno odstopale od povprečja industrije, od leta 2014 pa imajo negativen trend in se približujejo povprečju. Glede na dejstvo, da ni pričakovati, da bi ti pritiski v letu 2017 bistveno popustili, lahko pričakujemo nadaljnji pritisk na marže. Krka ima prednosti, ko jo gledamo skozi kazalnike vrednotenja, kot so dobiček na delnico, knjigovodska vrednost na delnico in prihodki na delnico. Delnice Krke so napram primerljivim družbam v industriji nižje vrednotene, vendar previdnost ne bo odveč. Po mojem mnenju je Krka trenutno blizu svoje poštene vrednosti, na njeno višjo vrednost bi lahko vplivali morebitni prevzemi tako s strani Krke kot s strani morebitnega tujega interesenta, vendar ocenjujem, da je verjetnost prevzema Krke nizka.

Sektor biotehnologije in tudi zdravstveni sektor je bil od jeseni leta 2015 tarča kritik številnih politikov, predvsem Hillary Clinton. V zadnjem času so se pojavili tudi številni analitiki, ki trdijo, da se je naredil balonček. Se strinjate s temi izjavami? Kje so v sektorju največja tveganja in kje največje priložnosti?

ZDA med državami sveta za zdravstvo nameni daleč največji delež svojega BDP in sicer slabih 17 %, medtem ko je svetovno povprečje pod 10 %. Staranje prebivalstva pomeni neugoden trend za izdatke, prav tako ZDA spadajo med trge z dražjimi storitvami in zdravili, kot jih imajo drugi razviti trgi. Rastoči izdatki bi lahko spominjali na balon, takšna rast je na dolgi rok nevzdržna in logičen korak je njihovo omejevanje. Kar se tiče tečajev farmacevtskih delnic, pa je za takšno etiketo po mojem mnenju prezgodaj. Vrednotenja delnic, zajetih v S&P Global 1200 Healthcare, se sicer nahajajo nad 10–letnimi povprečji, vendar niso pretirana. Vse razprave o oblikovanju cen in spremembi zdravstvene reforme so delnicam veter v prsi . Glede na to, da podrobnosti nove zdravstvene reforme niso znane, je težko oceniti, kje se v ZDA skrivajo priložnosti in kje nevarnosti. Morda velja izpostaviti vse večje prepletanje informacijske tehnologije z zdravstvenimi storitvami in opremo – menim, da bomo v prihodnje prav tu priča največjim priložnostim.

Kako močan dolar vpliva na farmacevtski sektor?

Enako kot na ostale sektorje. Na splošno izvoznikom zmanjšuje konkurenčnost. Za bolj podrobno analizo pa bi morala natančno poznati, kje in pod kakšnimi pogoji farmacevti nabavljajo surovine za zdravila. Veliki farmacevti so vedno poslovali globalno in valute so vedno nihale. Na dolgi rok ta nihanja nimajo bistvenega vpliva na poslovanje.

Kako je izvolitev Trumpa ter poskus spremembe Obamacare vplival na sentiment vlagateljev?

Vrnila se je negotovost. Neenotnosti znotraj vrst republikancev glede novega AHCA (American Health Care Act) je med drugim botrovalo tudi dejstvo, da nova reforma vpliva na zmanjšanje števila zavarovanih, kar je politično težko prebavljiva zadeva. Javna podpora Obamovi ACA je zelo visoka prav zaradi omenjenega širšega kritja zdravstveno zavarovanih. Najbolj konzervativni del republikancev, Freedom Caucus, meni, da so najbolj sporni deli ACA (Affordable Care Act) obvezno zavarovanje za posameznike in podjetja, določitev obveznega kritja polic in omejevanje števila faktorjev, ki vplivajo na izračun premij. Vse našteto se nanaša na zdravstvene zavarovalnice. Čistih zmagovalcev oziroma poražencev nove reforme ne bo. Zmanjšanje števila zdravstveno zavarovanih bo imelo vpliv na nižje prihodke, zmanjšanje omejitev pri poslovanju, skupaj z nižjimi davčnimi obremenitvami pa bi utegnilo imeti pozitiven vpliv na marže. Zelo pomembno bo, kakšen bo predlog novega zakona glede oblikovanja cen zdravil, ki bo imel neposreden vpliv na prihodke farmacevtov. Dogovori glede AHCA potekajo naprej in do ponovnega glasovanja o ukinitvi oziroma zamenjavi delov ACA bo prišlo kmalu.

Kakšna so vaša pričakovanja za sektor zdravstva v prihodnjih letih in kateri dejavniki bodo najbolj odgovorni za prihodnje gibanje delnic podjetij iz tega sektorja?

Osnovni dejavniki se niso bistveno spremenili. Med vodilne dejavnike, ki bodo imeli pozitiven vpliv na prihodke sektorja, spadajo staranje prebivalstva v razvitih državah, večja dostopnost oskrbe in višanje razpoložljivih dohodkov v državah v razvoju ter porast »life style« bolezni kot so diabetes, arterioskleroza, srčna obolenja in debelost. Na drugi strani bodo največji negativni vpliv imeli omejeni proračunski izdatki namenjenih zdravstvu. Na gibanje delnic pa bo nedvomno vplivala tudi sektorska rotacija - sektor zdravstva je posebej priljubljen v razmerah recesije, v razmerah rastoče ekonomije pa malo manj.

Bo tudi v letu 2017 v farmaciji veliko prevzemov?

V letu 2016 je bilo v primerjavi z letom 2015 manj prevzemov. Prevzemnih tarč je bilo manj, za njih pa se je običajno potegovalo več prevzemnikov. Na upočasnitev prevzemov je kljub ugodnejšim tečajem delnic vplivala negotovost glede oblikovanja cen zdravil. Ta negotovost se do danes še ni polegla. Določeni sektorji znotraj farmacije sicer kažejo znake oživitve prevzemne aktivnosti in sicer se najdejo zanimive tarče med proizvajalci specialnih zdravil, prav tako pa še vedno poteka konsolidacija znotraj generične industrije. Za leto 2017 pričakujem podoben obseg prevzemnih aktivnosti kot v letu poprej.