Nas čaka živahna jesen? | SAVA INFOND

Poletje se končuje, z njim dopusti, otroci so spet v šoli in življenje  se vrača v stare tirnice. Poletje na borzi je bilo v znamenju pozitivnega trenda, ki ga je na kratko prekinil le šok zaradi brexita. Slednji  se je izkazal za nakupno priložnost,  saj so se trgi hitro pobrali in dosegli nove vrhove. Avgust je bil na borzi nenavadno miren, ameriški S&P indeks, ki je sicer na rekordnih nivojih, je minimalno nihal. To ravno niso običajne razmere za borzo. Prej ali slej se zgodi nekaj, kar vpliva na volatilnost na borzi. Poglejmo bodoče dogodke te jeseni, ki bi utegnili premikati trge.

Seznam potencialnih sprožilcev volatilnosti na trgu lahko pričnemo z ameriškim podatkom o zaposlenosti. Pretekli petek objavljeni podatki pričakovanj trga niso dosegli, kar je posledično vplivalo na pričakovanja ekonomistov in analitikov o prihodnjem tempu dvigovanja obrestnih mer ameriške centralne banke(FED). Po podatkih Bloomberga je verjetnost, da FED zviša ključno obrestno mero na svojem septembrskem sestanku, zgolj 24 %. Trg večjo verjetnost dviga obrestne mere (51 %) pričakuje šele v decembru 2016. Ne glede na nizka pričakovanja o dvigu obrestnih mer v ZDA sta Goldman Sachs in Barclays zavzela popolnoma drugačno stališče in pričakujeta, da bo FED obrestno mero dvignil že na svojem septembrskem sestanku, kar bi lahko sprožilo višjo volatilnost na trgih. Ne glede na to ali se dvig zgodi v septembru ali v decembru letošnjega leta, bo to prvi dvig obrestne mere po decembru 2015.

V četrtek, 8. septembra, se bo odvil sestanek Evropske centralne banke (ECB), kjer bomo lahko izvedeli več o poteku ukrepov monetarne politike. Nedavna odločitev Velike Britanije za izstop in nadaljevanje slabe ekonomske situacije v Grčiji, Španiji in na Portugalskem so razlogi za precejšnjo negotovost na trgih Evropske unije. Spremembe obrestne mere ni pričakovati, ECB bi zgolj utegnila znova podaljšati program kvantitativnega sproščanja.
Sredi septembra (15.) se sestane tudi Angleška centralna banka (BOE). Podobno kot ECB se tudi BOE spopada z večjo negotovostjo, povezano z nedavno odločitvijo o izstopu. Zanimivo je, da so prvi učinki izstopa dokaj benigni, zadnji ekonomski podatki še vedno nakazujejo rast gospodarstva v zadnjem kvartalu. Ekonomisti sicer opozarjajo, da je za prave vplive na gospodarstvo še prezgodaj, ti naj bi bili bolj očitni pred koncem letošnjega leta, ko lahko tudi pričakujemo sproščanje monetarne politike.

Četrti teden septembra (21.) se sestane tudi Japonska centralna banka (BOJ), le nekaj ur pred FED. Centralni bankirji se na Japonskem še vedno trudijo dvigniti gospodarsko rast in inflacijo. Guverner banke, Haruhiko Kuroda, je konec avgusta na ekonomskem simpoziju v Jackson Holu dejal, da bo BOJ pozorno spremljala vse kazalce ekonomske aktivnosti in gibanje cen ter temu ustrezno prilagodila program kvantitativnega sproščanja. Trg je vzel izjavo kot neposreden signal, da BOJ pričakuje nadaljnja nižanja obrestne mere in nadaljevanje odkupa državnih obveznic.

Nenazadnje in ne najmanj pomembno pa se bodo v višjo prestavo prestavile tudi predsedniške volitve v ZDA. Po prazniku v ZDA (Labor Day) se namreč pričnejo težko pričakovana predsedniška soočenja, prvo je na sporedu 26. septembra, sledita mu še soočenji 9. in 19. oktobra. Trenutne javnomnenjske raziskave kažejo, da je v prednosti demokratska kandidatka Hillary Clinton, pred republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom. Pa vendar, do volitev, 8. novembra, se lahko zgodi še marsikaj.