Sezonska nihanja niso (pre)velika nevarnost | SAVA INFOND

V prvih pomladnih tednih so se v skladu z zgodovinskimi gibanji nadaljevali pozitivni trendi, ki jih spremljajo rekordno nizka nihanja naložbenih razredov na kapitalskih trgih. Nalezli so se jih tudi obvezniški in celo običajno divji in nepredvidljivi valutni trgi. Naključni opazovalec dogajanja na kapitalskih trgih bi dobil občutek, kot vse poteka v super počasnem posnetku. Kombinacija kratkoročnih pričakovanih nihanj delnic, obveznic, valut in zlata je bila od začetka sistematičnega merjenja leta 1990 nižja samo še na začetku leta 2014 (vir: Bianco Research).

Ameriške delnice so se, na primer, v zadnjih štirinajstih dneh gibale znotraj absolutno minimalnega trgovalnega območja +/- 0,5 %. Indeks volatilnosti (VIX) se je dva dni zapored spustil pod 10, kar se je zgodilo šele tretjič od leta 1993, in se skoraj dotaknil najnižje vrednosti vseh časov pri 9,3. Indeks VIX pri vrednosti 10 pomeni, da vlagatelji v prihodnjih 30 dneh pričakujejo samo 2,9-odstotni pozitivni ali negativni premik ameriških delnic.

Obdobja rekordno nizkih nihanj na delniških trgih ne pomenijo nujno zatišja pred viharjem in sama po sebi še ne napovedujejo, da se nam v naslednjih tednih približujejo močnejši kratkoročni pretresi. Statistična korelacija med vrednostjo indeksa VIX in prihodnjimi donosi je namreč po vseh merilih precej šibka. Za vlagatelje je v resnici precej bolj nevaren režim naraščajoče volatilnosti v kombinaciji z indeksom VIX, ki presega vrednost 20.

Vsako leto na začetku maja se med investitorji razplamti debata o učinkih sezonske anomalije 'prodaj v maju in odidi stran do jeseni', po kateri donosi med novembrom in aprilom (+7,0 %) močno presegajo donose med majem in oktobrom (samo +1,4%). Zgodovinska statistika na primeru ameriških delnic brez dvoma govori v prid pregovora 'prodaj v maju', vendar kot ponavadi, ne pove nujno vse resnice. Precej bolj optimistično sliko namreč dobimo že, če ta sezonski pojav postavimo v kontekst močnega bikovskega trga rasti.

V obdobjih pozitivnih gibanj na borzah z delniškim indeksom nad 200-dnevnim drsečim povprečjem so bili zgodovinski donosi med majem in oktobrom okoli 3-odstotni, še precej višji pa so bili donosi po odličnih predhodnih polletnih obdobjih. Dana Lyons navaja, da je od leta 1900 indeks Dow Jones po 15- do 20-odstotni rasti med novembrom in aprilom nato med majem in oktobrom v povprečju pridobil nadaljnjih 9,4 %.


Vir: Bloomberg.

V sedanjem okolju, ki ga zaznamujejo rekordne vrednosti svetovnih delniških trgov v kombinaciji z več kot 10-odstotno sinhrono rastjo korporativnih dobičkov ter zanemarljivo verjetnostjo gospodarske recesije, so torej učinki strategije 'prodaj v maju' bistveno manj izraziti in sezonska nihanja ne predstavljajo posebej velike nevarnosti za vlagatelje.



Članek je bil objavljen v prilogi Dela Posel & denar 15. maja 2017