Osnovni vzorec drži
Natančnega vzroka, zakaj prihaja do tega trgovalnega vzorca, ki ga v tuji literaturi zasledimo tudi kot Halloween indikator, ne poznamo. Nanj gotovo vplivajo nižji volumen trgovanja med poletnimi meseci zaradi dopustov in povečan pritok svežega denarja v jesenskih mesecih. Poglobljene raziskave vzorca so se lotili številni akademiki. Na vzorec sta leta 1986 opozorila Yale in Jeff Hirsch, ko sta analizirala donose indeksa S&P 500 od leta 1950. Ugotovila sta, da je donos indeksa v obdobju maj do oktober v povprečju znašal 0,4 %, v obdobju november do april pa v povprečju 7,4 %. Sezonski vzorec so potrdile tudi številne druge raziskave, med njimi Bouman in Jacobsen (2002), Maberly in Pierce (2003) in Andrade, Chhaochharia in Fuerst (2012).Z dodatnimi faktorji pa ne več tako dobro
Brata Hirsch sta šla še korak dlje in raziskavi sezonskega efekta dodala še dva faktorja in sicer tehnični signal in cikel predsedniških volitev. Z upoštevanjem tehničnega signala se vstop oziroma izstop na trg lahko bistveno zamakne, odvisno od tega ali je borza v rastočem trendu ali v negativnem. Mesec maj torej ni nujno najboljši za izstop prav tako tudi ne mesec november za vstop. Vključitev predsedniškega cikla pa popularni rek postavi na glavo. Raziskava je namreč pokazala, da je razlika med »zimskim« in »poletnim« obdobjem statistično nepomembna v prvem, drugem in četrtem letu predsedniškega mandata. Razlika v donosnosti pa je več kot očitna v tretjem letu predsedniškega mandata.
Vir: www.HulbertRatings.com
Kaj torej storiti letos, v prvem letu Trumpovega mandata?
Sezonski trendi na borzi so sicer lahko neke vrste vodilo pri investiranju, vsekakor pa ne morejo biti edina podlaga za investicijske odločitve. Statistika v povprečju na dolgi rok res nakazuje na vzorec, vseeno pa je lahko sezona do sezone drugačna.Namesto prodaje v maju lahko svoje investicije rotirate v sektorje, ki so manj občutljivi na negativne trende na borzi, kot sta na primer zdravstvo in trajne potrošne dobrine.
Še vedno pa velja, da je bolje slediti svojim dolgoročnim ciljem kot investicijskim vzorcem. Dolgoročen pristop se je vedno izkazal za donosnejšega. Analitiki družbe CXO Advisory Group so na podatkih za preteklih 142 let analizirali donosnost treh strategij investiranja (1) prodaj v maju, (2) kupi v maju in (3) kupi in drži celo leto. V povprečju je prva strategija v omenjenem obdobju dala boljše rezultate kot druga, najbolj donosna pa je bila tretja – kupi in drži celo leto.
*Prodaj v maju in odidi