Trgi v razvoju se vračajo | SAVA INFOND

Še pred nekaj tedni so bili finančni trgi na robu živčnega zloma. Večina malih in institucionalnih vlagateljev se je vedla, kot da na vrata trka nova svetovna recesija - nato pa so se v zadnjem mesecu dni stvari obrnile na glavo. Sredi januarja sem v svojem komentarju zapisal, da delamo vlagatelji 'začetniško napako, če se bomo v prihodnje kot hudič križa izogibali naložbam na trgih v razvoju'.

Potem pa se je zgodil eksplozivni preobrat, najbolj divje in tvegane naložbe so se nenadoma prebudile iz kome in v zelo kratkem času dosegle vrnitev - nafta, surovine in trgi v razvoju pa, kot da bi vstali iz groba. Trgi v razvoju so v povprečju zrasli za več kot 20 odstotkov, največji zmagovalci pa so bili zlate delnice s 70-odstotnim skokom, brazilske delnice, rudarske družbe in surova nafta, ki so poskočile za več kot 50 odstotkov, energetske delnice pa so od januarskega dna pridobile okoli 30 odstotkov vrednosti. Neverjetno, kako bliskovito se lahko v tako kratkem času spremeni psihologija vlagateljev od hude panike do skoraj nebrzdane evforije. Vsekakor je to občudovanja vredno rast, ki pa ne sme zamegliti dejstva, da so natanko te tvegane naložbe v zadnjem ciklu od konca finančne krize doživele skoraj popolno opustošenje.

Larry Swedroe (ETF.com) navaja, da je 'ameriški indeks S&P 500 med letoma 2008 in 2015 dosegel 66-odstotni celotni donos, oziroma 6,5 % na leto, medtem ko je indeks trgov v razvoju MSCI Emerging Markets v enakem obdobju izgubil skoraj 3 % na leto, celotni donos v dolarjih pa je znašal -21 %. Trgi v razvoju so za ameriškimi delnicami v tem ciklu zaostali za skupaj 87 odstotnih točk, oziroma 9,3 odstotne točke na leto.' Ne samo da so trgi v razvoju v tem času ekstremno zaostali za ameriškimi delnicami in drugimi razvitimi trgi, vlagatelji so bili podvrženi skoraj dvakrat višjim nihanjem s 40-odstotnim standardnim odmikom donosov.

Vseeno ne smemo pozabiti, da so bili – preden so padli v nemilost - v predzadnjem bikovskem ciklu med leti 2003 in 2007 trgi v razvoju zaradi svojih preteklih donosov daleč najbolj priljubljeni med investitorji na delniških trgih. V tem času je po podatkih Swedroeja ameriški indeks S&P 500 dosegel sicer več kot solidnih 12,8 % na leto, indeks MSCI Emerging Markets pa vrtoglavih 38 % na leto.

Ameriška centralna banka je zaradi pretresov na globalnih finančnih trgih in ohlajanja gospodarske rasti potegnila zavoro, tako da lahko v letošnjem letu namesto štirih dvigov obrestnih mer pričakujemo samo še dva, krivulja kratkoročnih OM pa se je pomaknila navzdol za 0,5 %. Bistveno radikalnejši odmik od začrtanih okvirov denarne politike vidim v tem, da nenadoma ne omenjajo več skrbi zaradi potencialne grožnje vedno bolj otipljive inflacije, ki se že kaže v povečanih stroških dela in drugih inflacijskih kazalnikih. Finančni trgi so se na očitno manj restriktivno in protiinflacijsko držo ameriškega FED odzvali s padanjem vrednosti dolarja, strmo rastjo krivulje donosnosti in nadaljevanjem rasti cen »inflacijskih« naložbenih razredov, kot so zlato, surovine in trgi v razvoju.

Vir: Bloomberg

Članek je bil objavljen v prilogi Dela Posel & denar 21. marca 2016