Sklad meseca: Infond Kitajska | SAVA INFOND

Sklad Infond Kitajska nalaga sredstva v delnice podjetij na trgih v razvoju, ki pa ne vključujejo držav Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Geografska sestava naložb sklada je zelo razpršena, saj zajema 18 držav iz trgov v razvoju. Največji delež sredstev sklada je naloženih v Mehiko, in sicer okrog 21 %, sledijo države Južna Koreja (14 %), Indonezija (9 %), Filipini (8 %) in Južna Afrika (8 %). 

V primerjavi z »večjim bratom«, skladom Infond Trgi v razvoju, je sklad Infond Kitajska osredotočen na vlaganje sredstev v države, ki zaostajajo tako po številu prebivalcev kot po gospodarski moči. Skratka so nekje na mestu, kjer so bile BRIC države pred desetimi do petnajstimi leti. Pričakuje se, da bo rast BDP in s tem standarda življenja rasel hitreje kot tako v državah BRIC kot tudi v razvitih državah. Posledično so pričakovanja glede rasti delniških naložb na teh trgih višja. 

Prednost, ki jo s seboj nosi tako zelo razpršena regija, je v tem, da sredstva sklada niso zgolj skoncentrirana v nekaj sektorjih.  Sklad ima pretežni del sredstev sicer naloženih v finančni sektor, in sicer okrog 27 %, sledijo sektorji trajne potrošne dobrine (17 %), informacijska tehnologija (16 %) in osnovne potrošne dobrine (11 %). 

Delniški trgi držav v razvoju v zadnjih petih letih niso sledili močni rasti delniških razvitih trgov. Na kapitalskih trgih je ta regija postala izrazito nezaželena, za kar obstajata dva ključna razloga. Prvi je v tem, da se kitajski gospodarski motor umirja, predvsem zaradi umirjanja kreditne aktivnosti in prehoda na nov gospodarski model, ki bo bolj temeljil na storitvah in domači potrošnji. Glede uspeha tega prehoda obstaja med vlagatelji veliko negotovosti, kar se posledično odraža tudi na gibanju cen delnic. Drugi razlog za zaostajanje tečajev delniških naložb držav v razvoju pa je povezano s koncem t.i. »surovinskega super cikla«, ki je trajal vse od leta 2000 do 2014. V tem obdobju je večina cen surovin dosegla zgodovinske vrhove. Surovinski cikel je namreč pomembno vplival na gospodarstva držav v razvoju, saj so bile države, kot so Brazilija, Rusija, Čile, Južna Afrika in še bi lahko naštevali, pomembni surovinski izvozniki. 

Skratka, zaostajanje rasti delniških tečajev držav v razvoju je pripeljalo do velikega razkoraka pri vrednotenju delniških naložb v primerjavi z razvitimi državami. Spodnja slika prikazuje gibanje multiplikatorja knjigovodske vrednosti (PB) razvitih v primerjavi z državami v razvoju. Opaziti je, da se je v zadnjih petih letih naredil velik odmik v vrednotenjih. Vrednotenja delniških trgov razvitih držav so po tem kazalniku močno narasla, na več ko 2-kratnik knjigovodske vrednosti. Na drugi strani so delniški trgi držav v razvoju beležili obraten trend - padec vrednotenj na manj kot 1,5-kratnik knjigovodske vrednosti. Vlagatelji so se pretežno usmerili k uveljavljenim in tradicionalnim delniškim trgom, medtem ko so bili na drugi strani izrazito pesimistični do delniških trgov držav v razvoju. Za vlagatelje, ki imajo daljši naložbeni horizont in so se pripravljeni izpostaviti večjemu tveganju, so delniške naložbe držav v razvoju zanimiva in atraktivna naložbena priložnost. 


Prikazani indeksi: MSCI World Index – razvite države; MSCE Emerging Markets Index – države v razvoju

Vir: Bloomberg