Zadnje zasedanje FED letos | SAVA INFOND

Ameriška centralna banka (FED) ima naslednjo sredo zadnje zasedanje v letošnjem letu. Trg pričakuje dvig ključne obrestne mere za 25 odstotnih točk,  drugi po lanskem decembru in drugi v desetletju. V luči nepričakovane izvolitve Donalda Trumpa, ki je vplivala na rast inflacijskih pričakovanj, so obvezniški trgi doživeli padec, delniški pa preporod.

 

Decembrski dvig obrestne mere je pričakovan, nadaljnji sentiment investitorjev pa bo odvisen od prihodnjega tempa dvigovanja obrestnih mer. FED je zelo blizu svojim ciljem stabilnih cen in polne zaposlenosti. Ciljna inflacija znaša 2 %, zadnji objavljeni podatki pa pričajo o inflaciji v višini 1,7 % s pozitivnim trendom. Stopnja brezposelnosti dosega 4,6 %. Bilo bi presenečenje, če FED ne bi dvigovala obrestne mere. Zaradi spremembe politične slike v ZDA je dolgoročne trende zelo težko napovedati, večina investicijskih analitikov pa pričakuje, da bo FED obrestno mero v letu 2017 spremenila vsaj dvakrat.

Bloomberg ocenjuje, da bo v letu 2017 gospodarska rast ameriškega gospodarstva znašala 2,2 %, pričakovana inflacija pa je 2,3 %.  Nova ameriška administracija namerava s fiskalnimi ukrepi dvigniti produktivnost in posledično gospodarsko rast. Zavzemajo se tudi za vitkejšo regulativo, predvsem pri finančnih institucijah, kar bi lahko spodbudilo posojilno dejavnost in kapitalske investicije. Nenazadnje, njihova protekcionistična politika lahko vodi v rast inflacije, saj  bo domači potrošnik težje dostopal do poceni dobrin iz tujine. Vse navedeno zvišuje pričakovanja glede gospodarske rasti in inflacije ter posledično pričakovanja za dvig obrestnih mer.

Trg obveznic nam kaže, da investitorji verjamejo, da bo Trumpu uspelo z napovedanimi znižanji davkov, investicijami in krčenjem regulative zagnati gospodarsko rast. Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice se trenutno giblje okrog 2,4 %, pričakovana donosnost decembra 2017 pa se giblje okrog 2,7 %. Ali bo trend dvigovanja zahtevane donosnosti zdržal na dolgi rok pa je odvisno od tega,  kakšna bo dejanska politika nove ameriške administracije, kako uspešno bo Trump sodeloval s kongresom, kakšen bo dejanski vpliv na gospodarstvo, kakšen bo odgovor FED in kako močan bo postal ameriški dolar. Neznank je veliko. Poleg tega predsednici FEDa Yellenovi in podpredsedniku Fischerju v letu 2018 poteče mandat. Koga bo na njuno mesto postavil Trump, je v tem trenutku čisto ugibanje. Načeloma pa predsedniki niso naklonjeni visokim obrestnim meram, saj omejujejo gospodarsko rast. FED je v preteklosti že izkazal veliko mero previdnosti pri oblikovanju obrestne mere, saj niso želeli zaustaviti okrevanja gospodarstva,  in povsem možno je, da bodo previdnost  ohranili kljub višji inflaciji. V kolikor bi začelo ameriško gospodarstvo kazati znake pregrevanja, pa bi pospešili tempo dvigov ključne obrestne mere.