Petnajst let od propada banke Lehman Brothers. In kaj je danes drugače? | SAVA INFOND

Sredi septembra je minilo natanko 15 let, odkar je finančni gigant Lehman Brothers razglasil bankrot. Investicijska banka z 158-letno zgodovino in 25.000 zaposlenimi, ki je imela dolg v višini 613 milijard dolarjev, je povzročila obsežno brezposelnost in še dodatno potopila že tako recesijsko gospodarstvo. Njen propad je imel tako resne posledice, da je postala mera za ocenjevanje resnosti vseh finančnih kriz. Verižna reakcija je razkrila ranljivost ameriških in evropskih bank, pomanjkljivosti v nadzoru finančnih institucij ter potisnila svetovno gospodarstvo v krizo, kakršne ne pomnimo vse od velike depresije leta 1929.

Kakšna ''črna škatlica'' je bila ta banka, se takrat ni zavedal skoraj nihče, razen nekaj posameznikov, ki so jih celo upodobili v filmu The Big Short. Še teden dni pred propadom so bonitetne agencije Lehmanu podeljevale bonitetno oceno A.

Prvi znaki šibkosti banke so se pojavili leta 2007, ko je cena delnic Lehmana strmoglavila ob propadu dveh hedge skladov družbe Bear Stearns. Slednja je takrat odpustila 1200 zaposlenih, ki so delali v hipotekarnem sektorju, in zaprla pisarne kreditorja Alt-A v treh državah. Čeprav se je zato na trgu nepremičnin v ZDA pojavil popravek, je Lehman še naprej igral pomembno vlogo na trgu hipotek. Leta 2007 je podpisal več hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev (CDO - Collateralized Debt Obligation) kot katero koli drugo podjetje in kopičil portfelj v vrednosti 85 milijard dolarjev, kar je bilo štirikrat več od kapitala delničarjev. Ko se je začelo vse več kreditojemalcev soočati s težavami pri odplačevanju hipotekarnih posojil, se je trg nepremičnin začel rušiti, kar je privedlo do propada Lehman Brothers. S tem se je razkrila ranljivost finančnega sistema, ki se je nato razširila na druge razvite države, predvsem v Ameriki in Evropi.

Kakšno je stanje danes?

Po pretresih leta 2008 so bila sprejeta nova pravila, znana kot Basel III, pod okriljem Baselskega odbora, ki združuje vodilne svetovne nadzorne organe v bančništvu. Ta pravila zahtevajo od bank višjo raven in kakovost kapitala ter strožje upravljanje likvidnosti. Cilj je, da bi banke postale bolj trdne in sposobne obvladovati morebitne izgube. Večina strokovnjakov meni, da je bančni sistem danes bolj stabilen kot leta 2008, vendar je še vedno prostor za izboljšave. Bančni predpisi so bili zaostreni, nadzor nad nebančnimi finančnimi institucijami ostaja preohlapen. Igra se je povečala, število nadzornikov zanjo je premajhno.

Raziskava Mednarodnega denarnega sklada (Good Supervision: Lessons From The Field) opozarja, da so sistemi finančnega nadzora v večini zahodnih držav še vedno šibki. Letos smo bili priča mini svetovni krizi ob propadu več bank, kot sta Silicon Valley Bank in Credit Suisse, kar kaže na to, da so regulatorji spet zaspali za volanom. Thierry Philipponnath, glavni ekonomist pri nevladni organizaciji Finance Watch, je prišel do zanimivega zaključka: bančništvo in banke so danes bolj stabilni kot kdaj koli prej, vendar bi mnoge brez pomoči centralnih bank in javnih sredstev težko prenesle težave v primeru nove velike krize.

Objavljeno na www.vecer.com, 20. 09. 2023 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!