080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Powell je Američanom zagotovil, da bodo oblikovalci politike storili vse, kar je potrebno za zajezitev naraščajoče inflacije, in priznal, da bi to lahko povzročilo "nekaj bolečine", saj bo ameriška centralna banka monetarno politiko zaostrila najmočneje v zadnjih desetletjih.
V 80. letih prejšnjega stoletja je v boju z visoko inflacijo takratni predsednik Feda, Paul Volcker, dvignil obrestne mere na 20 %, pri tem pa zatrl tako inflacijo kot širše gospodarstvo. Fed tokrat upa, da bo kombinaciji dviga obrestne mere in krčenja bilance stanja sledil mehak pristanek in da se gospodarstvo izogne recesiji, čeprav je že namignil, da znižanje inflacije ne bo mogoče brez morebitne škode za rast. Strategija je precej tvegana, še posebej, če se v drugi polovici leta inflacija ne umiri, kar bi lahko privedlo do bolj dramatičnih reakcij.
Trg pričakuje, da bo do konca leta obrestna mera centralne banke znašala 2,8 % in s tem presegla oceno nevtralne obrestne mere odbora članov Fed. Ti so ocenili, da nevtralna obrestna mera, t.j. raven, ki niti ne pospešuje niti ne upočasnjuje gospodarstva, znaša približno 2,5 %. Zahtevana donosnost ameriških desetletnih obveznic je medtem presegla 3 % - nazadnje je bila blizu tem nivojem konec leta 2018.
Na naslednjih dveh srečanjih je predvideno povišanje za po 0,5 %, če pa bi inflacija pokazala znake ohlajanja, bi člani odbora Feda nato od septembra dalje znižali tempo zviševanja na 0,25 %. Obrestne mere nameravajo zviševati, dokler ne dosežejo nevtralne obrestne mere. Powell je priznal, da je "vsekakor možno", da se lahko Fed odloči obrestne mere premakniti na ravni, ki so omejevalne za gospodarstvo, če bo za to potreba.
Fed se drži stališča, da bodo inflacijski pritiski v drugi polovici leta popustili. Za njihovo tezo bo pravi izziv konec poletja. Če bo inflacija ostala neprijetno nad ciljno in bo obrestna mera blizu nevtralne stopnje, bo zanimivo videti, kakšna bo reakcija Feda. Če želi ukrotiti inflacijo, mora ohladiti povpraševanje in dvigniti stopnjo brezposelnosti, to pa bi sprožilo recesijo.
Leto 2022 za vlagatelje doslej ni bilo najbolj prijazno. Zgodilo se je veliko naenkrat, upočasnitev rasti, rast inflacije, zaostritev monetarne politike, energetski šok, zapiranje gospodarstva na Kitajskem zaradi covida in vojna v središču Evrope. Globalne delnice so do 9. maja izgubile dobrih 11 %, merjeno v EUR, zaradi zaostrovanja monetarne politike pa izgubljajo tudi obveznice in ne nudijo prav nobenega zatočišča.
Defenzivne delnice, zdravstvo in osnovne potrošne dobrine se relativno dobro obnesejo v vsakem inflacijskem režimu
Vlagatelji so ujeti med vztrajno visoko inflacijo, ki zmanjšuje realno vrednost premoženja, in zaostrovanjem monetarne politike, ki ogroža gospodarsko rast. ZDA so v fazi upočasnitve gospodarskega cikla, zato so pričakovani donosi nižji kot v fazi okrevanja in širitve, volatilnost pa je povišana. Običajno bi se v razmerah upočasnjevanja najbolje obnesle »growth« delnice, velika večina se nahaja v IT sektorju in sektorju komunikacijskih storitev, vendar je visoka inflacija pomešala vse karte. Zaradi nje se višajo zahtevani donosi, kar pa negativno vpliva na visoko vrednotene delnice. Izbrisanih je bilo veliko špekulacij, kar pa je zdravo za trg.Ni veliko izbire, kot sprejeti povišano volatilnost na trgih. Ko je inflacija povišana (nad 3,5 %) in se dvigajo zahtevani donosi obveznic, se v portfelju najbolje obnesejo defenzivni sektorji, kot so osnovne potrošne dobrine in zdravstvo, ki sta na upočasnjevanje gospodarske rasti manj občutljiva, poleg tega pa imata moč prenašati del podražitev na končnega kupca. Dobro se obnese tudi sektor energetike, saj so prav visoke cene nafte eden izmed krivcev za pobeglo inflacijo, ne gre pa zanemariti, da njihova nadpovprečna donosnost izzveni, ko inflacija doseže svoj vrh. Na drugi strani so največji poraženci v tem okolju trajne potrošne dobrine, saj inflacija najeda realno kupno moč prebivalstva, tokrat pa na njih vpliva še postpandemična sprememba potrošniških navad, v kateri se poraba trajnih potrošnih dobrin zmanjšuje, povečuje pa poraba storitev. Visoka inflacija je veter v prsa tudi finančnemu sektorju, saj vpliva na njihove neto obrestne marže.
V drugi polovici leta pričakujemo, da se bo inflacija pričela postopoma umirjati, čeprav bo zgodovinsko gledano še vedno ostala visoka. Defenzivne delnice, zdravstvo in osnovne potrošne dobrine se relativno dobro obnesejo v vsakem inflacijskem režimu, današnji poraženci, trajne potrošne dobrine in finance, bi lahko v okolju upadanja inflacije začele pridobivati.
