Zgodba, ki je zasenčila vse druge
Donald Trump lahko napravi karkoli norega, kot je uvedba največjih uvoznih carin zadnjih desetletij, ali grozi, da bo odpustil guvernerja ameriške centralne banke - gospodarstvo in finančni trgi (vsaj večino časa) le skomignejo z rameni in nadaljujejo svojo pot navzgor. S&P 500, najpomembnejši ameriški delniški indeks, je letos že 30-krat dosegel nov vrh. To pa zato, ker je ne glede na Trumpove politike tekma za prevlado na področju UI vse drugo potisnila v ozadje. Ocenjuje se, da bodo investicije v UI letos dosegle celo dva odstotka ameriškega BDP, kar je velik skok glede na leto 2022, ko so znašale le 0,1 odstotka. Mogoče za primerjavo, na vrhuncu manije izgradnje železniške infrastrukture konec 19. stoletja so te investicije dosegle 6 odstotkov BDP. Na krilih gradnje infrastrukture
Delniški trgi so seveda navdušeni, ogromne investicije pomenijo, da bodo prihodki in dobički podjetij, ki sodelujejo v tem projektu, višji. Gre predvsem podjetja, ki delujejo na področju polprevodnikov, takšna, ki upravljajo podatkovne centre (veliki ponudniki oblačnih storitev – Hyperscaler) ter podjetja, ki dobavljajo druge komponente, ki jih najdemo v teh objektih (omrežna infrastruktura, hladilni sistemi, napajalniki). Delnice teh podjetij so letos znova v ospredju. Če je indeks S&P 500 letos do 10. oktobra v dolarjih pridobil približno 12,5 odstotka, je košarica podjetij Goldman Sachs z oznako AI Leaders poskočila za kar 75 odstotkov.Navdušenje pa ni omejeno na borzne družbe — še večja evforija vlada med zasebnimi podjetji. OpenAI, podjetje za orodjem ChatGPT, je nedavno postalo najvrednejše zasebno podjetje na svetu, z ocenjeno vrednostjo 500 milijard USD po zadnji prodaji delnic. Vsaka njihova objava sodelovanja z velikimi infrastrukturnimi ponudniki sproži val evforije na trgih. Ko so napovedali partnerstva, sta delnici Oracle in Advanced Micro Devices v enem dnevu poskočili za 36 oziroma 24 odstotkov. Takšni skoki so značilni le za zelo optimistična obdobja in spominjajo na razcvet ob koncu 90. let prejšnjega stoletja, ki se je končal s pokom dot-com balona, ali železniško manijo v 19. stoletju.
Bezos pravi: »Gre za industrijsko, ne finančno manijo«
Dogajanje na trgih je morda najbolje povzel ustanovitelj Amazona Jeff Bezos, ki je na dogodku Italian Tech Week trenutni val vlaganj v umetno inteligenco označil za pozitivno manijo. »Gre za industrijsko in ne finančno manijo,« je dejal ter jo primerjal z gradnjo optičnih omrežij v 90. letih in biotehnološkim razcvetom pred tem. »Tiste, ki so industrijske, niso niti približno tako slabe. Lahko so celo koristne … Koristi umetne inteligence za družbo bodo ogromne.«Tako kot so železnice in internet za seboj pustili trajno infrastrukturo, tudi današnji val UI verjetno postavlja temelje za naslednjo fazo tehnološkega in gospodarskega razvoja. Ob takih prelomih pa finančne trge pogosto spremljajo tudi baloni – in neizogibno njihovi poki.
Članek je bil objavljen v dnevniku Večer, 16. oktobra 2025.