Ameriško gospodarstvo raste okoli svojega 2-odstotnega potenciala | SAVA INFOND

Poglejmo najprej, kakšen je bil pogled na letošnji semafor donosov pred sončno, septembrsko sredo, 16. septembra, v kateri, kot se je slikovito izrazil Financials Times, »Trumpu ni uspelo podrediti Feda svoji volji«. 

Ameriška centralna banka na čelu z guvernerjem Warshem na čelu je namreč nepričakovano enotno prvič po letu 2023 dvignila referenčne kratkoročne obrestne mere s 3,75 na 4,00 odstotke, potem, ko so cene energentov, surovin in hrane od začetka vojaških spopadov v Perzijskem zalivu poletele v nebo, jedrna inflacija (core PCE) pa je 65. mesec zapored presegla ciljno tarčo dveh odstotkov.

Trgi ostajajo zeleni navkljub
Globalni delniški trgi so po 260 koledarskih dneh leta v evrih pridobili 14 %, ameriške delnice 13 %, evropske 10 %, japonske 24 %, trgi v razvoju 24 %, med sektorji pa energija 40 %, IT 30 % in surovine 14 %. Sploh ni slabo, glede na to, kako dolgo se vleče absurdna Trumpova avantura v Perzijskem zalivu, ki vse bolj destabilizira svetovne energetske in surovinske trge, dviguje tržne obrestne mere in močno zmanjšuje manevrski prostor centralnim bankirjem. Podražitve energentov in kmetijskih surovin od konca februarja v evrih so same po sebi dovolj zgovorne: EU-plin (+150 %), surova nafta (+49 %), dizel (+60 %), riž (+40 %), bombaž (+30 %), gnojila (+25 %), pšenica (+20 %). V tem obdobju je donosnost dveletne nemške državne obveznice npr. zrasla s +2 % na +3,2 %, ameriške pa s +3,4 % na +4,7 %.

Wall Street Journal navaja, da so ameriški potrošniki »med vojno z Iranom za bencin in dizelsko gorivo skupaj porabili približno 107 milijard dolarjev več, kot bi jih, če vojne ne bi bilo. To je precej več od 69 milijard dolarjev, kolikor naj bi Američani leta 2026 porabili za vrtce ter osnovne in srednje šole …«

Omejen vpliv proti inflaciji, ki izvira iz cen surovin
Razumem centralne banke, da morajo pokazati, da ne bodo stale ob strani ob tem, ko se potrošniki vsakodnevno spoprijemajo z neprijetnimi podražitvami življenjskih potrebščin in energentov, vendar nekaj kozmetičnih dvigov ne bo spremenilo ničesar. Osebno verjamem v eno temeljnih vodil centralnega bančništva, ki pravi: nikoli ne zvišuj obrestnih mer zaradi inflacije, ki jo poganjajo cene surovin. Centralne banke se lahko postavijo na glavo, vendar same nimajo neposrednega vpliva na ponudbeni šok, ki se je iz kratkotrajne lokalne vojaške avanture razplamtel v inflacijski požar. 

V tem trenutku se vsi sprašujemo, ali bo oranžni mož iz Bele hiše, ki ima v svojih rokah škarje in platno, razumel soglasno in nedvoumno sporočilo obvezniških trgov, centralne banke in njenega predsednika Kevina Warsha, ki ga je osebno imenoval na ta položaj pred samo štirimi meseci. 

Med odpornostjo in prvimi znaki utrujenosti
Ameriško gospodarstvo sicer ob polni zaposlenosti dosega stabilno gospodarsko rast okoli svojega realnega dvoodstotnega potenciala, vendar pa rast poganja predvsem izjemen razcvet umetne inteligence. Medtem gospodinjstva z nižjimi dohodki počasi že dihajo na škrge, kar kažejo podatki o rasti plač in zasebni potrošnji ter negativni trendi iz nepremičninskega sektorja.

Udeleženci na delniških trgih se bojijo, da bodo centralne banke žrtvovale gospodarsko rast bogovom cenovne stabilnosti. Osebno ocenjujem, da bo predsednik Trump kmalu potegnil ročno zavoro v smeri k umirjanju geopolitičnih napetosti in stabilizaciji energetskih trgov. V tem primeru se bo po dobrodošli kratkotrajni osvežitvi verjetno kmalu nadaljeval štiriletni bikovski trg rasti, ki ga zaznamuje vrtoglavo pospeševanje tehnološkega vala UI ter izjemna, več kot 30-odstotna pričakovana rast dobičkov ameriških korporacij.
 

Objavljeno v časniku Delo, 21. september 2026. 

Vlagatelji sprašujejo, upravljavci odgovarjajo

Zakaj delnice rastejo, če so inflacija in obrestne mere še vedno visoke?

Gibanje delniških trgov ni odvisno samo od trenutne inflacije in obrestnih mer. V cene delnic so vključena pričakovanja o prihodnji gospodarski rasti, dobičkih podjetij, monetarni politiki in drugih dejavnikih. Zato lahko delniški trgi rastejo tudi v okolju povišane inflacije ali višjih obrestnih mer, če vlagatelji pričakujejo dovolj močno gospodarsko rast ali rast dobičkov podjetij. 

Kako zvišanje obrestnih mer Feda vpliva na delniški trg?

Višje obrestne mere lahko vplivajo na delniške trge prek več kanalov. Podražijo financiranje podjetij in gospodinjstev, lahko zmanjšajo potrošnjo in investicije ter povečajo diskontno stopnjo, s katero se vrednotijo prihodnji denarni tokovi podjetij. To je posebej pomembno pri podjetjih, katerih pričakovani denarni tokovi so bolj oddaljeni v prihodnosti. Vendar odziv trga ni avtomatičen: pomembno je tudi, kaj je bilo že vključeno v pričakovanja vlagateljev. 

Zakaj Fed zvišuje obrestne mere, če višje cene povzročajo predvsem energenti in surovine?

To je bolj zapleteno vprašanje, ker monetarna politika neposredno ne more povečati ponudbe nafte, plina, hrane ali drugih surovin. Zvišanje obrestnih mer pa lahko vpliva na sekundarne učinke ponudbenega šoka – na primer na povpraševanje, inflacijska pričakovanja in širjenje višjih cen v druge dele gospodarstva. Zato centralne banke pri odločanju ne spremljajo samo izvora začetnega cenovnega šoka, ampak tudi tveganje, da bi se višja inflacija utrdila.  

Pridobite več informacij in prevzemite nadzor nad svojo finančno prihodnostjo.

Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak@infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec@infond.si


Za več informacij ali pomoč pri izvedbi vplačila lahko kontaktirate tudi vašega skrbnika ali brezplačno številko 080 22 42.