080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi - Kaj prinašajo povišana nihanja na borzah
Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik
Finančni trgi so v zadnjih tednih paralizirani zaradi strahu pred trgovinskimi vojnami, čeprav gre pri dosedanjem kazanju mišic v veliki meri za (pre)ostro retoriko in strateško iskanje boljših pogajalskih izhodišč v svetovni trgovini.
Kakšne bi bile neposredne posledice zaenkrat napovedanih protekcionističnih ukrepov v obliki 150 mrd USD ameriških carin na kitajske izdelke in recipročnih kitajskih povračilnih ukrepov? Z eno besedo - kapljica v morju svetovne trgovine. 300 milijard dolarjev pomeni okoli 1,7 % svetovnega izvoza, 1,3 % kitajskega BDP, 0,8 % ameriškega BDP in manj kot 0,4 % svetovnega BDP.
Intenzivnejša nihanja na borznih trgih
Po lanskih rekordno nizkih nihanjih na delniških trgih je bila v prvih treh mesecih povprečna volatilnost najvišja po veliki finančni krizi. V letu 2017 je na primer ameriški delniški indeks S&P 500 zabeležil komaj 8 dnevnih premikov, ki bi bili večji od 1 %, letos pa je bilo ( do 11. aprila) takih premikov že 28. Za stabilnost finančnih trgov je zelo pomembno, da se povišana nihanja na delniških trgih ne zrcalijo v višjih kreditnih pribitkih tveganih obveznic in da se niso prenesla na druge naložbene razrede, kot so obveznice, valute in surovine.
Ameriške delnice so se po skoraj 442 trgovalnih dneh prvič spustile pod 200-dnevno drseče povprečje, kar pa samo po sebi še ne napoveduje konca devetletnega trenda rasti. Po statistiki Schaeffer's Research so bili kratkoročni donosi delnic v podobnih okoliščinah od leta 1963 okoli dvakrat višji od povprečnih, saj so bili tečaji delnic po treh mesecih višji za 6,1 %, v šestih mesecih pa za skoraj 10 %.
Negotovost je vrnila delniške trge v območje normalnih vrednotenj
Negotovost na svetovnih borzah je lahko pozitivna, ker je ohladila pretirano evforijo med vlagatelji in vrnila delniške trge v območje normalnih vrednotenj, prav tako pa bodo zaradi trgovinskih sporov centralne banke verjetno manj agresivne in restriktivne pri normalizaciji obrestnih mer.
Borzni indeksi razvitih trgov so v letošnjem letu do 10. aprila v evrih v povprečju izgubili okoli tri odstotke vrednosti: S&P 500 (-3,2 %), Dow Jones (-3,8 %), tehnološki Nasdaq (+0,1 %), evropski Stoxx Europe 600 (-2,8 %), nemški DAX (-4,7 %), japonski Nikkei (-2,1 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (-3,2 %).
Trgi v razvoju – Trgovinska vojna je povečala negotovost v državah v razvoju
Dr. Uroš Vek,
upravljavec naložb
Delniški trgi držav v razvoju so prvo četrtletje 2018 zaključili bolje od razvitih delniških trgov. Indeks delniških trgov držav v razvoju, MSCI EMERGING MARKETS, je od začetka leta do konca marca 2018 padel za 1,4 %, merjeno v evrih, medtem ko je indeks razvitih trgov, MSCI WORLD, padel za 4,2 %, merjeno v evrih. Če analiziramo zgolj mesec marec ugotovimo, da bistvenega razhajanja ni bilo.
Trenutno je najbolj v ospredju trgovinska vojna med ZDA in v prvi vrsti Kitajsko. Sprva so ZDA uvedle carine na aluminij in železo v višini 25 %. Kitajska je odgovorila s carinami na določene ameriške izdelke. Zadnje novice z 'bojišča' so takšne, da so ZDA uvedle obdavčitev številnih elektronskih izdelkov iz Kitajske zaradi kršenja pravila intelektualne lastnine v višini 50 milijard dolarjev.
Uvedba carin ZDA na kitajske izdelke, povezane z intelektualno lastnino
V % izražen delež kitajskega izvoza v ZDA, ki je zapadel pod nove carine iz naslova intelektualne lastnine
Vir. Barclays 2018.
Na drugi strani je Kitajska v enakem znesku uvedla carinjenje predvsem na ameriške kmetijske izdelke in industrijske proizvode, kot so letala in avtomobili. Sedaj Kitajska celo razmišlja o devalvaciji domače valut.
Kitajska je najbolj obdavčila kmetijske izdelke
V % izražen delež ameriških izdelkov, ki bodo podvrženi carinam s strani kitajskih oblasti.
Vir. Barclays 2018.
Kitajska je v zadnjem ukrepu izpostavila nekaj pomembnih skupin proizvodov, ki predstavljajo levji delež ameriškega izvoza na Kitajsko. Preostali del proizvodov je s tega vidika manj pomemben, vendar je skupni delež teh proizvodov večji (68 %).
Na trgu se veliko ugiba ali je to zgolj demonstriranje mišic in dvigovanje napetosti pred morebitnimi pogovori ali bo zadeva eskalirala. Višja volatilnost na kapitalskih trgih v preteklih tednih je rezultat te negotove situacije na področju trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Nadaljevanje oz. celo stopnjevanje trgovinske vojne bi v prihodnje slabo vplivalo na pozitivne ekonomske izglede tako v državah v razvoju kot razvitih državah.
Slovenija – Brezposelnost se je znižala na 5,3 %
Uroš Selič,
upravljavec - analitik
Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje se bazen brezposelnih v Sloveniji prazni. Konec meseca marca je bilo v evidenci 81.220 brezposelnih oseb ali 5,2 odstotka manj kot februarja oziroma kar 14,7 odstotka manj kot marca leta 2017. Stopnja brezposelnosti znaša 5,3 odstotka. Med članicami Unije so bile najnižje stopnje brezposelnosti zabeležene na Češkem (2,4 %), v Nemčiji in na Malti (obakrat 3,5 %), najvišje pa v Grčiji (20,8 % decembra 2017) in Španiji (16,1 %). Na letni ravni se je stopnja brezposelnosti znižala v vseh državah članicah razen v Estoniji, kjer se je povečala.
Objave podatkov za leto 2017
Največji slovenski telekomunikacijski operater je lani ustvaril 11,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 72 % manj kot leto poprej. Dobiček je upadel predvsem zato, ker je skupina ob koncu leta oblikovala 30,2 mio EUR rezervacij za morebitne izgubljene sodne tožbe in stroške prestrukturiranja. Telekom je v zadnjih treh mesecih ustvaril 174,1 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke manj kot v enakem obdobju leto poprej. Upad prihodkov je utrpela predvsem matična družba Telekom Slovenije, ki so ji prihodki medletno zdrsnili za skoraj pet odstotkov. Vzrok je v enotnem evropskem trgu telekomunikacij, zaradi katerega uporabniki manj plačajo za gostovanja. Kljub zmanjšanju dobička pa uprava Telekoma predlaga delničarjem na skupščini izplačilo 6,3 evra dividende na delnico. Lani, ko je čisti dobiček Telekoma znašal 39,9 milijona evrov, je družba izplačala 5 evrov dividende na delnico.
Prejšnji teden je objavila poslovne rezultate za zadnje četrtletje 2017 tudi novomeška Krka. Družba je v preteklem letu realizirala 1,27 mrd EUR čistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja rast v višini 7,8 %. Okrepil se je dobiček iz poslovanja EBITDA, za 34,4 % na 306 mio EUR, in čisti dobiček za 40,68 % na 152,6 mio EUR.
Dolžniški trgi - Normalizacija obrestnih mer v ZDA se nadaljuje
mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb
ECB je na marčevskem zasedanju po pričakovanjih ohranila ključne obrestne mere nespremenjene, poleg tega pa bo nadaljevala z odkupom vrednostnih papirjev v višini 30 mrd EUR mesečno vsaj do konca septembra letos. Iz zadnjih zapiskov ECB gre razbrati, da bo centralna banka ob morebitnem poslabšanju razmer podaljšala čas odkupovanja vrednostnih papirjev, ne pa tudi zvišala mesečni obseg odkupov, o čemer je bilo govora še pred nekaj meseci.
Evrska inflacija je po predhodnih podatkih meseca marca 2018 znašala 1,4 %, kar je za 0,3 % višja letna rast kot mesec prej. Inflacija je bila v največji meri podprta s strani višjih cen proizvodov v skupini hrana, brezalkoholne pijače in tobak, te so se v povprečju na letni ravni zvišale za 2,2 %. Osnovna inflacija (brez upoštevanja kategorij hrana, pijača, tobak in energenti) pa se v primerjavi s preteklim mesecem na letni ravni ni spremenila, ostaja pri 1,0 %.
Ameriški Fed pod vodstvom novega predsednika Jeroma Powella je na marčevskem zasedanju v skladu s pričakovanji zvišal ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk (0,25 %) na vrednosti med 1,50- do 1,75 %. Fed nadaljuje tudi politiko postopnega zmanjševanja bilančne vsote. Mesečno krčenje bo centralna banka od aprila naprej pospešila za 10 mrd USD na skupaj 30 mrd USD na mesec. Zapiski Feda nakazujejo, da se bo ključna obrestna mera do konca leta 2019 dvignila na 2,9 %. Fed ugotavlja, da so se gospodarski obeti v zadnjih mesecih utrdili, čeprav zadnji podatki kažejo, da se je rast potrošniške porabe in poslovnih investicij od zadnjega četrtletja 2017 umirila. Letna stopnja brezposelnosti je bila v ZDA marca šesti mesec zapored 4,1 %, v svoji najnovejši napovedi pa centralna banka ocenjuje, da se bo do konca letošnjega leta spustila na 3,8 %, v letu 2019 in 2020 pa naj bi se ustalila pri 3,6 %. Centralna banka je tudi izboljšala napoved gospodarske rasti v ZDA, ki naj bi v letošnjem letu dosegla 2,7 %, v letu 2019 pa naj bi se upočasnila na 2,4 %. Trenutne gospodarske razmere torej kažejo na to, da bo Fed nadaljeval z normalizacijo obrestnih mer, in sicer predvsem z namenom, da prepreči morebitno previsoko rast cen oziroma pregrevanje gospodarstva.
