Borzni trendi - avgust 2026 | SAVA INFOND

Razviti trgi: UI – 180 dolarjev za vsakega Zemljana na leto

Damjan Kovačič
višji specialist za upravljanje


Svetovni delniški trgi so na vrhuncu poletja pokazali sredinec nevrotičnim, preplašenim profesionalcem in vplivnežem na Wall Streetu, saj po dveh mesecih premora nonšalantno naskakujejo nove rekordne vrednosti. Kdo bi si mislil, da si bodo trgi tako bliskovito opomogli po brutalni julijski razprodaji najbolj izpostavljenih naložb, povezanih z umetno inteligenco (UI), pri kateri so polprevodniki izgubili okoli 30 % vrednosti, delnice proizvajalcev pomnilniških čipov okoli 40 %, delnice številnih vročih podjetij UI pa so se v nekaj tednih celo več kot prepolovile.

Kot že tolikokrat doslej se lahko samo čudimo, kako nepredvidljivo in impulzivno reagirajo trgi na nenavadno kombinacijo mešanih signalov s področja tradicionalne makroekonomije, geopolitike, naftnih trgov, obrestnih mer, korporativnih dobičkov in – kar je daleč najpomembnejše – ocene stanja in obetov na področju UI.

S pogledom v vzvratno ogledalo lahko izjemno bolečo julijsko razprodajo naložb UI pripišemo predhodni evforični eksplozivni rasti posameznih regij in segmentov trgov, realni rasti obrestnih mer in širjenju kreditnih pribitkov za financiranje infrastrukture UI, napačni interpretaciji Metinih načrtov za oddajanje storitev podatkovnih centrov, napredku Kitajske na področju DUV-litografije, strahu pred zmogljivimi in cenejšimi kitajskimi odprtokodnimi sistemi, kot sta GLM 5.2 in Kimi K3, in sinhronemu prisilnemu razdolževanju pretirano izpostavljenih investitorjev v UI.  

Ko govorimo o prisilnem razdolževanju, ne moremo mimo zgodbe leta na Wall Streetu, zgodovinskega poloma in likvidacije sklada Situational Awareness, ki ga upravlja čudežni deček Leopold Aschenbrenner. Ta je v prvi polovici leta z uporabo 4-kratnega vzvoda zabeležil 450-odstotni donos, od ustanovitve pa celo neverjetnih 1500 do 2000 %. Sklad je konec junija razpolagal z med 34 in 45 mrd USD lastniškega kapitala in upravljal naložbe v višini okoli 120 mrd USD, preden je julijski 67-odstotni padec sprožil poziv k doplačilu kritja (margin call) in prisilno likvidacijo delniškega portfelja. Leopold Aschenbrenner je imel izjemen občutek za stavo na zmagovalce UI, vendar pa je kot antični Dedal letel preblizu sonca in se naivno opekel s katastrofalno uporabo finančnega vzvoda. Charlie Munger bi ob tem cinično pripomnil, da obstajajo samo trije načini, kako lahko pameten človek bankrotira, »alkohol, ženske in finančni vzvod«.

Kakorkoli že, medtem ko so delnice podjetij s področja UI na borzi močno padale, je zanimivo, v Silicijevi dolini objektivno ni mogoče najti resnih negativnih kvantitativnih kazalnikov o dejanski uporabi in povpraševanju po umetni inteligenci. Prav nasprotno. Microsoft, Meta, Amazon in Google so v prvi polovici leta skupaj porabili 301 mrd USD, za celo letošnje leto pa napovedujejo 733 mrd USD kapitalskih naložb, kar je 39 % več od lanskih pričakovanj. O vrtoglavih zneskih, ki spremljajo nezadržni pohod UI, veliko pove najnovejša napoved Goldman Sachsa, da naj bi kumulativni kapitalski izdatki za UI v naslednjih petih letih znašali 7,6 tisoč mrd USD, kar je enakovredno 180 dolarjem letno na vsakega prebivalca planeta.
   

Trgi v razvoju: Vpliv geopolitičnih napetosti in verige UI

Uroš Selič
specialist za upravljanje


Julij sta na globalnih finančnih trgih zaznamovali dve izraziti zgodbi: geopolitične napetosti med ZDA in Iranom z začetnim skokom cen energije ter previdnost vlagateljev glede trajnosti dobičkov v verigi umetne inteligence (UI). Čeprav vlagatelji niso zapustili sektorja UI, so visoka vrednotenja, izvozne omejitve in hiter tehnološki napredek Kitajske spodbudili večjo izbirčnost. To stopnjevanje potrjuje tudi »kitajski šok 2.0«, saj Kitajska po igračah in tekstilu zdaj prevzema vodilni položaj pri proizvodnji strojev, avtomobilov in napredne elektronike ter dosega skoraj 30 % svetovnega izvoza naprednega blaga. Ob razdolževanju hedge skladov so največji pritisk občutile delnice polprevodniških podjetij (MSCI World Semiconductors -13,2 %), medtem ko sta energijski in finančni sektor rasla, zaradi česar so nižje vrednotene delnice prehitele hitro rastoče.

Največjo ranljivost so pokazali trgi v razvoju, kjer sta indeksa MSCI Emerging Markets in MSCI Asia ex-Japan padla za 3,0 oziroma 3,2 %. Za razliko od ZDA, ki so osredotočene na oblačne storitve in programsko opremo, so trgi v razvoju močno odvisni od proizvodnje polprevodniške strojne opreme. Zaskrbljenost zaradi kitajskega napredka in trgovinskih omejitev je sprožila prodajni val pri azijskih proizvajalcih: SK Hynix je izgubil 35 %, Samsung Electronics pa 21 %. Zaradi tega sta trga Južne Koreje (-17,1 %) in Tajvana (-5,3 %) utrpela velike izgube. Izjema je bila Kitajska. Indeks MSCI China je zabeležil opazno, skoraj 7-odstotno rast, kar pa ni zadoščalo za nadomestitev padcev v azijski polprevodniški verigi. Dogajanje potrjuje, da se osrednje tveganje investicijskega cikla UI seli na trge v razvoju, kjer geopolitični in tehnološki boj za prevlado v polprevodniški industriji kroji gibanje tečajev.
 

Slovenija: Medletna inflacije je 2,9 %

Uroš Selič, specialist za upravljanje

Medletna inflacija v Sloveniji je julija upadla na 2,9 %, kar je opazen padec v primerjavi z junijskimi 3,6 %. K tej letni inflaciji so največ prispevale višje cene stanovanj, vode, električne energije, plina in drugih goriv, ki so se podražili za 7,3 %. Na letni ravni so se storitve v povprečju podražile za 4,6 %, cene blaga pa so zrasle za zmernejša 2 %. K rasti cen na letni ravni so dodatno prispevale tudi podražitve na področju rekreacije, športa in kulture ter prevoza. Kljub letni inflaciji pa so statistiki na mesečni ravni v primerjavi z junijem zabeležili 0,1-odstotno deflacijo oziroma padec cen. Glavni razlog za to mesečno znižanje so bile poletne sezonske razprodaje, ki so močno pocenile oblačila in obutev. Če upoštevamo evropsko primerljiv indeks (HICŽP), je bila slovenska inflacija julija 3-odstotna, medtem ko se je povprečna inflacija v območju evra rahlo zvišala na 2,9 %. 

NLB Skupina je v prvem polletju 2026 zabeležila 12,5-odstotno medletno rast bruto posojil (na 20,1 mrd EUR), vendar se povečan obseg poslovanja le delno odraža v prihodkih. Skupni bančni prihodki so zrasli za 3 % na 657,6 mio EUR, čisti dobiček pa se je medletno znižal za 8 % na 252,4 mio EUR (v drugem četrtletju je znašal 133,1 mio EUR). Na prihodke sta vplivala zmernejša čista obrestna marža (3,2 %) zaradi višjih stroškov depozitov v regiji SEE ter izostanek enkratnih neobrestnih prihodkov in ugodnih tečajnih učinkov iz prvega polletja 2025. K spremembi dobičkonosnosti je prispevalo tudi oblikovanje 32,4 mio EUR neto rezervacij za kreditna tveganja (v primerjavi s sprostitvijo 2,5 mio EUR v v enakem obdobju lani). Povečanje rezervacij izhaja predvsem iz poslovanja matične banke s slovenskimi podjetji, kar odraža previdnejše ocenjevanje tveganj v domačem korporativnem sektorju. Stabilnost poslovanja ob tem še naprej podpira geografska razpršenost, saj NLB na trgih zunaj Slovenije ustvari 57 % svojega dobička.
 

Dolžniški trgi: Julija nafta ponovno gor, obveznice dol

Mitja Vranetič
specialist za upravljanje


Julij je bil za obvezniške trge precej volatilen. V ospredju je ostal konflikt na Bližnjem vzhodu, saj so visoke cene nafte – sodček nafte Brent je v juliju za trenutek presegel 100 USD – povečevale negotovost glede prihodnje inflacije in denarne politike.

Ob višjih cenah energentov so zahtevane donosnosti državnih obveznic večji del meseca ostajale pod pritiskom navzgor, saj so vlagatelji zmanjševali pričakovanja o hitrejšem sproščanju denarne politike. Donosnost 10-letne nemške državne obveznice se je povzpela iz 2,86 % na kar 3,20 %, ameriške 10-letne državne obveznice pa iz 4,47 % na 4,74 %. Nekoliko ugodnejši inflacijski podatki so sicer občasno podprli obveznice, vendar je nadaljnja negotovost glede cen energije omejevala njihov močnejši odboj.

V Evropi je bila v ospredju julijska seja ECB. Po predhodnem zaostrovanju denarne politike je ECB obrestne mere ohranila nespremenjene, vendar zaradi vztrajnih inflacijskih tveganj ni izključila možnosti nadaljnjih dvigov. Trg je zato še naprej dopuščal možnost dodatnega zaostrovanja denarne politike, kar je predvsem pri obveznicah daljših ročnostih ohranjalo zahtevane donosnosti na povišanih ravneh.

Podobna zgodba je bila v ZDA, kjer je Fed konec julija obrestno mero ohranil nespremenjeno. Kljub temu je bilo sporočilo centralne banke razmeroma jastrebovsko, saj ostaja boj proti inflaciji prednostna naloga. Odločitev 29. julija ni bila soglasna, Fed pa je hkrati poudaril, da inflacija ostaja nad 2 %, deloma zaradi energetskega šoka. Donosnosti ameriških državnih obveznic so zato ostale visoke, vlagatelji pa so nadaljnje poteze Fed vse bolj vezali na prihajajoče podatke o inflaciji in trgu dela.

Obvezniški trgi so ostali ujeti med znaki umirjanja gospodarske aktivnosti, ki podpirajo obveznice, ter visokimi cenami energije in inflacijskimi tveganji, ki delujejo v nasprotni smeri. Evrske obveznice so tako v juliju v povprečju izgubile kar 1,5 % vrednosti (indeks QW7A), kratkoročne evrske obveznice (indeks QW7E) pa 0,24 %. Praktično identično (pozitivno) sta se julija gibala tudi naša obvezniška sklada. Trenutne zahtevane donosnosti, ki pred stroški znašajo nekje med 3 in 4 % letno, tako ostajajo zanimive za dolgoročnejše vlagatelje, vendar kratkoročno ostaja povečano tveganje nadaljnjih nihanj. 

Pridobite več informacij in prevzemite nadzor nad svojo finančno prihodnostjo.

Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak@infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec@infond.si


Za več informacij ali pomoč pri izvedbi vplačila lahko kontaktirate tudi vašega skrbnika ali brezplačno številko 080 22 42.