080 22 42
info@infond.si
Razviti trgi: Utrujeni od vročine, utrujeni od UI?
Damjan Kovačič
višji specialist za upravljanje
Če potegnemo črto pod prvo polovico leta, smo lahko več kot zadovoljni z okoli 14-odstotonimi donosi na svetovnih delniških trgih. Posebej drugo četrtletje nam bo ostalo v spominu po najhitrejši rasti delnic v zadnjih šestih letih. Če preletimo glavne naložbene kategorije, so letošnji donosi trgov v razvoju (+24 %) veliko višji od razvitih trgov (+13 %), mala in srednje velika podjetja (+23 %) so z naskokom premagala mega korporacije (+13 %), nizko ovrednotene delnice (+14 %) so prehitele hitro rastoča podjetja (+11 %), medtem ko so delnice Veličastnih 7 zelo zaostale z donosom, ki je bil nižji od treh odstotkov.
Med sektorji so letos veliki zmagovalci IT (+29 %), energija (+25 %), industrija (+16 %) in materiali, vendar pa je v zadnjem mesecu prišlo do klasične sektorske rotacije »zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji«, ki nakazuje, da se nam morda v naslednjih tednih obeta poletna ohladitev. Od začetka junija so namreč sektorji zdravstvo (+11 %), finance (+8 %), javna oskrba in osnovne potrošne dobrine (+5,6 %) močno prehiteli IT (-5,4 %), surovine (-6 %) in komunikacijske storitve (-2,3 %).
Po drugi strani nihče ne zna logično ali racionalno razložiti, kaj se dogaja v zvezi s premirjem/sporazumom med ZDA in Iranom. Po tem, ko so si trgi kolektivno oddahnili, da bodo lahko končno brezskrbno uživali v svetovnem prvenstvu v nogometu, je začel predsednik Trump ponovno objavljati slike in videoposnetke o napadih na iranske vojaške objekte in mimogrede groziti Španiji s trgovinskim embargom. Upajmo, da to ne pomeni novih zaostritev konflikta z blokado ladijskega prometa skozi Hormuško ožino. Vsekakor si ne želimo, da bi trgi, podobno kot marca, iz dneva v dan ali celo iz ure v uro odzvanjali v ritmu vojaških bobnov v Perzijskem zalivu.
Po zgodovinski eksploziji delnic podjetij, povezanih z infrastrukturo in pomnilniškimi čipi za umetno inteligenco (UI), je vse bolj očitna in razširjena utrujenost trgov zaradi nezdrave obsedenosti z umetno inteligenco. Hkrati so trge prestrašile govorice, da naj bi Meta (Facebook), eden ključnih vlagateljev na področju umetne inteligence in podatkovnih centrov, podobno kot Muskov SpaceX začela oddajati v najem presežne oziroma neizkoriščene računske zmogljivosti za umetno inteligenco. Skeptiki umetne inteligence so seveda to kost takoj pograbili in začeli širiti preplah, da to morda pomeni, da Mark Zuckerberg ne ve, kako monetizirati umetno inteligenco v svojem osnovnem poslu, da svojih zmogljivosti na področju umetne inteligence ni sposoben dovolj učinkovito izkoristiti oziroma predvsem, da bodo Meta in drugi tehnološki velikani začeli zmanjševati načrtovane rekordne naložbe.
Komentar meseca (analitiki Goldman Sachsa): »Vrednotenja delnic, povezanih z umetno inteligenco, so zdaj visoka celo v primerjavi z našimi optimističnimi pogledi na ekonomsko vrednost, ki jo bo umetna inteligenca verjetno ustvarila v naslednjem desetletju, zato je vse težje upravičiti nadaljnje velike rasti.«
P/E – razmerje med tečajem in dobičkom na delnico
Trgi v razvoju: UI investicijski val poganja razvite trge in Azijo
Uroš Selič
specialist za upravljanje
Svetovne delniške trge sta v preteklem obdobju gnala predvsem izjemno močna sezona objav poslovnih rezultatov v ZDA ter silovit investicijski cikel tehnoloških velikanov v infrastrukturo za umetno inteligenco (UI). Ta optimizem je močno podprl tudi trge v razvoju, ki so z opazno rastjo celo prehiteli razvite trge.
Glavno gonilo znotraj trgov v razvoju je bilo visoko svetovno povpraševanje po polprevodnikih in tehnološki strojni opremi, zaradi česar sta v regiji močno prednjačila Tajvan in Južna Koreja kot ključna člena v svetovni dobavni verigi za umetno inteligenco. Po drugi strani pa so trgi Latinske Amerike in Bližnjega vzhoda zaradi večje izpostavljenosti energetskemu sektorju in nihanj na trgu surovin opazneje zaostajali.
Kitajske delnice so se v preteklem mesecu znašle v slabšem položaju in so opazno zaostale za širšim indeksom trgov v razvoju, saj je indeks MSCI China končal v rdečih številkah. Mednarodni vlagatelji na hongkonški borzi so ostali izrazito previdni predvsem zaradi ohlajanja kitajske domače zasebne porabe, kar potrjujejo tudi šibki podatki o tamkajšnji prodaji na drobno. K negativnemu razpoloženju na borzi sta dodatno prispevala oster mesečni upad kitajske industrijske proizvodnje in dolgotrajna nepremičninska kriza, ki še naprej obremenjuje celotno regijo. Zaradi teh pritiskov se krepi razprava o nujnosti odločnejših fiskalnih ukrepov Pekinga za stabilizacijo rasti. Posledično ostajajo priložnosti na hongkonškem trgu zaenkrat zelo selektivne in omejene predvsem na globalno vpeta podjetja iz sektorjev napredne proizvodnje, avtomatizacije ter robotike.
Mesečni pregled kapitalskega trga v Sloveniji
Uroš Selič, specialist za upravljanjeMedletna inflacija v Sloveniji tudi junija vztraja pri 3,6 odstotka in tako ostaja na enaki ravni kot v prejšnjem mesecu. K letni rasti cen so znova največ prispevale podražitve v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, ki so poskočile za 9,9 odstotka. Na mesečni ravni, kjer je bila rast cen 0,8-odstotna, pa so se najbolj izrazito podražili počitniški paketi, ki so zabeležili kar 16,7-odstotno rast. Po drugi strani so se cene trajnega in poltrajnega blaga na letni ravni nekoliko znižale, junijsko inflacijo na mesečni ravni pa so najbolj ublažile nižje cene oblačil ter goriv in maziv za osebna vozila, ki so se v povprečju pocenili za 1,4 oziroma 1,3 odstotka. Banka Slovenije v svojih najnovejših napovedih opozarja, da bodo povišano inflacijo skozi leto ohranjali predvsem vztrajni domači stroškovni pritiski, povezani z visoko rastjo plač, državnimi investicijami in še vedno robustnim zasebnim trošenjem. Kljub trenutnim pritiskom na konkurenčnost pa se bo inflacija v letih 2027 in 2028 postopno umirila proti ciljnima dvema odstotkoma, medtem ko se bo gospodarska rast po umiritvi stabilizirala pri 2,2 odstotka.
Skupina Luka Koper je v prvem četrtletju leta 2026 kljub geopolitičnim zaostritvam poslovala uspešno in ustvarila 100,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 29,7 milijona evrov in je načrtovanega presegel za kar 55 odstotkov, predvsem zaradi višjih prihodkov in nižjih stroškov od predvidenih. Čisti poslovni izid je dosegel 24,9 milijona evrov, kar pomeni četrtinsko rast glede na prvo četrtletje lani. Pretovor kontejnerjev se je povečal za 9 odstotkov na 326.256 TEU, predvsem zaradi močnejšega uvoza za potrebe avtomobilske logistike v zalednih državah. Po drugi strani pa se je pretovor avtomobilov zaradi slabšega izvoza na Bližnji vzhod in Turčijo zmanjšal za 11 odstotkov, skupni ladijski pretovor pa je nanesel 5,5 milijona ton blaga.
Dolžniški trgi: Junija nafta dol, obveznice gor
Mitja Vranetič
specialist za upravljanje
Junij je bil za obvezniške trge kljub večjim nihanjem pozitiven. Prvo polovico meseca je zaznamovalo zaostrovanje konflikta med Izraelom in Iranom, v katerega so se vključile tudi ZDA. Zaradi bojazni pred motnjami v dobavi nafte je cena nafte Brent presegla 80 USD za sod, kar je okrepilo inflacijska pričakovanja in povzročilo rast donosnosti državnih obveznic. Donosnost 10-letne nemške državne obveznice se je povzpela do približno 3,08 %, donosnost ameriške 10-letne državne obveznice pa do okoli 4,55 %.
Pomemben dogodek meseca je bilo tudi zasedanje ECB 11. junija. Centralna banka je vse tri ključne obrestne mere zvišala za 25 bt, depozitno obrestno mero na 2,25 %, hkrati pa je zaradi dražjih energentov zvišala napoved inflacije za leto 2026 na 3,0 % ter nekoliko poslabšala napoved gospodarske rasti. Ob tem je poudarila, da bodo prihodnje odločitve še naprej odvisne predvsem od objavljenih makroekonomskih podatkov.
V drugi polovici meseca so se razmere začele umirjati. Premirje na Bližnjem vzhodu je znižalo cene nafte, nekoliko spodbudnejši inflacijski podatki iz Evrope pa so zmanjšali pritisk na dolgoročne obrestne mere. Letna inflacija v evroobmočju se je namreč junija upočasnila na 2,8 % (z majskih 3,2 %), kar je bilo celo pod napovedmi analitikov, osnovna inflacija (brez upoštevanja cen energije in hrane) pa je padla na 2,4 %.
Pomemben vpliv na trge je imela tudi objava podatkov o zaposlenosti v ZDA (Non-Farm Payrolls). Objava majskih podatkov o zaposlovanju v ZDA (NFP) je s prvotno oceno o 172.000 novih delovnih mestih močno presegla pričakovanja in prestrašila finančne trge. Vlagatelji so se ustrašili, da bo pregreto gospodarstvo prisililo Fed v dolgotrajno vztrajanje pri visokih obrestnih merah, kar je takoj povzročilo padec delniških indeksov, krepitev dolarja in oster skok donosnosti državnih obveznic in s tem padec cen obveznic.
Popoln preobrat pa je sledil 2. julija z objavo junijskega poročila, ki je pokazalo, da je bilo ustvarjenih zgolj 57.000 zaposlitev, obenem pa majsko številko revidiralo navzdol na 129.000. Ta popravek je dokazal, da se trg dela v resnici ohlaja, kar je pomirilo strahove pred novimi dvigi obrestnih mer, obrnilo gibanje donosnosti navzdol ter obvezniškim trgom omogočilo zaključek meseca v precej boljšem razpoloženju.
Če povzamemo, prav zaradi ohlajanja cene nafte je bil junij še en pozitiven mesec za obvezniške trge. Evrske obveznice so tako v maju v povprečju pridobile 0,5 % vrednosti (indeks QW7A), kratkoročne evrske obveznice (indeks QW7E) pa 0,3 %. Praktično identično (pozitivno) sta se maja gibala tudi naša obvezniška sklada. Glede na vrsto obveznic ni posebej izstopala nobena naložbena skupina obveznic, saj so vse v povprečju v juniju pridobile okoli 0,5 do 0,6 %.
LinkedIn
Facebook
Instagram
YouTube