080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Kjer se prepirata dva, Evropa dobiček ima
Damjan Kovačič
višji specialist za upravljanje
V mesecu maju se je ob dobrih poslovnih rezultatih podjetij in ob začasnem premirju na Trumpovem trgovinskem križarskem pohodu nadaljevalo evforično, simetrično okrevanje na delniških trgih. Tečaji svetovnih delnic so danes v evrih skoraj na enaki ravni kot na začetku leta in tik pod najvišjimi vrednostmi vseh časov.
Vlagatelji na delniških trgih si moramo priznati, da imamo letos skupaj s predsednikom Trumpom, ki je seveda glavni generator kaosa, več sreče kot pameti. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe, zato smo lahko zadovoljni, da imamo opravka z zelo robustnimi in odpornimi finančnim trgi. Če se spomnimo, kako smo še sredi aprila viseli na robu Trumpovega borznega prepada, se bomo lažje spopadli s poletnimi nevihtami in novo meglo carinske negotovosti, ki nas čaka za obzorjem.
Trenutno sicer vlada varljivo 90-dnevno trgovinsko premirje, a se v resnici nismo premaknili nikamor in nihče ne ve, kakšen razplet carinsko-trgovinskega klopčiča lahko pričakujemo. Finančni trgi in podjetja si – kot puščava vode – želijo, da bi prišlo do umiritve napetosti, do obojestransko sprejemljivih trgovinskih sporazumov, predvsem pa to, da se obstoječa ekstremna negotovost in carinski kaos ne bi vlekla v nedogled.
JP Morgan sicer ocenjuje, da so v trenutni ceni ameriških delnic že vključena (pre)optimistična pričakovanja o idealnem razpletu pri trgovinskih pogajanjih z okoli 12-odstotno rastjo korporativnih dobičkov. Ocenjujejo, da bi lahko tečaji ameriških delnic v izhodiščnem scenariju delnega carinskega popuščanja do konca leta zdrsnili za okoli 10 %.
Po drugi strani se investicijsko okolje v Evropi počasi, a vztrajno izboljšuje, zato bi prav Evropa lahko postala nepričakovana zmagovalka v trgovinskem spopadu med ZDA in Kitajsko. Ob nekoliki boljši izhodiščni makroekonomski sliki in naraščanju vrednosti evra imamo namreč po dolgem času opravka z dokaj pozitivnim monetarnim in fiskalnim impulzom (Nemčija, obrambni izdatki), kar prinaša v kombinaciji z relativno nizkimi pričakovanimi rastmi korporativnih dobičkov (pod 2 %) dobro osnovo za nadaljevanje rasti evropskih delnic.
Trgi v razvoju: Mešani znaki
Uroš Selič
specialist za upravljanje
Globalni delniški trgi so maja nadaljevali svoje okrevanje in nadgradili aprilska dna, saj se je izboljšalo razpoloženje potrošnikov, hkrati pa so se umirile trgovinske napetosti. Napredek v trgovinskih pogajanjih med ZDA in Evropsko unijo ter začasna preložitev načrtovanih carinskih dvigov sta zmanjšala strahove pred globalno recesijo in spodbudila splošno rast tveganih naložb. V takšnem okolju so delnice razvitih trgov v povprečju na mesečni ravni pridobile slabih 6,0 %, medtem ko so delnice na trgih v razvoju zabeležile povprečno rast v višini dobrih 3,5 %. Kljub temu pa zaradi še vedno visoke inflacije in vse večje fiskalne ranljivosti gospodarski obeti ostajajo negotovi.
Kitajsko gospodarstvo je v prvem četrtletju leta 2025 zabeležilo 5,4-odstotno rast BDP na letni ravni, kar je preseglo pričakovanja analitikov in ustreza vladnemu cilju rasti okoli 5 %. K rasti sta največ prispevala izvoz in okrepljena potrošnja. Vendar pa so se maja pokazali znaki upočasnitve, saj je proizvodna dejavnost prvič po osmih mesecih upadla. Indeks PMI je padel na 48,3, kar kaže na krčenje industrijskega sektorja. Storitveni sektor je zabeležil zmerno rast; indeks PMI za storitve se je povzpel na 51,1, vendar so izvozno usmerjene storitve zaradi negotovosti glede ameriških carin upadle. Ameriške carine so se v letu 2025 znatno povečale in postajajo vse bolj zapletene, pri čemer povprečna tarifa na kitajske izdelke ostaja nad 30 %. Kljub začasnemu dogovoru o znižanju carin maja 2025 so ZDA obtožile Kitajsko kršitve sporazuma, kar je povzročilo nadaljnje napetosti. Kitajska je v odgovor uvedla povračilne ukrepe, vključno z omejitvami izvoza redkih zemeljskih materialov in drugih tehnologij. Analitiki opozarjajo, da bi lahko zaostrene trgovinske napetosti z ZDA ter šibko domače povpraševanje v prihodnjih mesecih upočasnili nadaljnje okrevanje, pri čemer se napovedi rasti kitajskega gospodarstva za leto 2025 že znižujejo proti 4,3 %.
Slovenija: Največji, 0,8-odstotni padec med državami EU
Uroš Seličspecialist za upravljanje
Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije se je v prvem četrtletju 2025 na letni ravni skrčil za 0,7 %, ob izključitvi vpliva koledarja pa celo za 0,8 % – tako v primerjavi z enakim obdobjem lani kot tudi glede na zadnje četrtletje leta 2024. To je največji gospodarski padec med državami članicami EU, ki so že objavile podatke. Gospodarsko krčenje je presenetljivo glede na pomladansko napoved Umarja, ki je Sloveniji za leto 2025 napovedoval 2,1-odstotno rast BDP. V zadnjem četrtletju lanskega leta je bil BDP še pozitivno naravnan, z 1,5-odstotno rastjo. Največji negativni vpliv na gospodarsko gibanje so imele investicije. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 5,1 %, predvsem zaradi 9-odstotnega padca vrednosti gradbenih investicij.
Izvoz blaga se je v primerjavi s četrtletjem poprej sicer nekoliko okrepil, a je bil medletno še vedno nižji in pod pričakovanji, izvoz storitev pa se je celo nekoliko zmanjšal. Najizraziteje se je zmanjšal izvoz strojev in naprav. Slabša proizvodnja je bila zaznana v panogah, ki proizvajajo vmesne proizvode za izvoz – zlasti pri kovinskih izdelkih, vozilih in drugih strojih. Svetla izjema ostajajo visoko tehnološke dejavnosti, zlasti farmacevtska industrija.
Skupina Petrol je v prvem četrtletju 2025 dosegla 67 mio EUR kosmatega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), kar je 15,3 mio EUR oziroma 29 % več kot v enakem obdobju lani. K rasti poslovanja je prispevalo tudi bolj ugodno regulativno okolje – poslovanje je bilo v primerjavi z lanskim letom nekoliko olajšano zaradi zvišanja najvišje dovoljene marže za prodajo naftnih derivatov v Sloveniji julija 2024, višja pa je bila tudi regulirana marža pri prodaji goriv na Hrvaškem. Največji delež k ustvarjeni EBITDA so prispevala goriva in derivati (46 %), sledijo produktna skupina energija in rešitve (28 %) ter trgovsko blago in storitve (24 %). Prodaja goriv in derivatov je dosegla 912 tisoč ton, kar pomeni 7-odstotno rast na letni ravni. Količinska prodaja goriv se je povečala na vseh trgih, kjer je Petrol prisoten.
Dolžniški trgi: Zahtevane donosnosti obveznic v maju navzgor
Mag. Mitja Vranetič
specialist za upravljanje
Zahtevane donosnosti 10-letnih državnih obveznic so v mesecu maju 2025 znova zrasle. Ameriške 10-letne obveznice so mesec maj začele pri 4,16 % in potem naraščale vse do vrha pri 4,60 % (21. maj 2025) in nato mesec končale pri 4,39 %.
Razlog naraščanja zahtevanih donosnosti ameriških državnih obveznic je delno tudi posledica skrbi glede proračunskega primanjkljaja ZDA. Ta naj bi se z novim proračunskim zakonom še dodatno povečal. Zakon, ki bi lahko dodal bilijone k nacionalnemu dolgu, je povzročil strah pred povečanjem zadolževanja in večjo ponudbo državnih obveznic, kar je zniževalo njihovo ceno in s tem povečevalo zahtevano donosnost na drugi stani.
Ob tem je bonitetna hiša Moody's znižala bonitetno oceno ZDA z Aaa na Aa1, prav zaradi vsako leto se ponavljajočih primanjkljajev in naraščajočega razmerja med dolgom in BDP ZDA. To znižanje je zmanjšalo zaupanje vlagateljev v ameriške državne obveznice. Odraz tega je bil tudi podpovprečen interes na dražbi 20-letne državne obveznice, kar je zvišalo donose, saj je morala vlada za privabljanje kupcev ponuditi bolj privlačne obrestne mere. Donosnost 20-letnega dolga se je po dražbi zvišala na 5,127 %, kar je najvišja vrednost od novembra 2023.
Ob tem pa se inflacija v ZDA še naprej ohlaja. Tako se je indeks cen PCE na letni ravni zvišal za 2,1 % (pričakovano je bilo 2,2 %), kar je skupaj z odločitvijo Federal Reserve, da ohrani obrestne mere nespremenjene, vplivalo na pričakovanja trga in prispevalo k rasti zahtevanih donosov na obvezniških trgih.
Tudi v Evropi smo bili priča podobnemu, a manj izrazitemu trendu naraščanja zahtevanih donosnosti. Tako se je zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice v mesecu maju 2025 povečala iz 2,44 % na 2,51 %. To naraščanje je delno še vedno tudi posledica načrtovanega povečevanja izdatkov evropskih držav za obrambo (vsaj 3 % BDP, morda pa tudi do 5 %).
Kot v ZDA pa smo tudi v Evropi priča nadaljevanju nižanja rasti inflacije (ta je bila maja 2025 le še 1,9 % na letni ravni). Glede na spomladanske gospodarske napovedi EU za leto 2025 naj bi inflacija ostala v okviru cilja ECB v višini 2 %, saj naj bi dezinflacijski dejavniki zaradi motenj v carinah prevladali nad višjimi cenami blaga, k čemur naj bi pripomogla tudi umiritev inflacije plač.
