Borzni trendi - maj 2019 | KBM Infond

Damjan Kovačič, mag. Jure Dubravica, Uroš Selič, mag. Rene Redžič
Datum objave
Dne  15.05.2019

Pregled dogajanja na borzah v tujini in doma v preteklem mesecu

 

Razviti trgi - Spet trgovinski spori

Damjan Kovačič

Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


Vnovično zaostrovanje trgovinskega spora med Združenimi državami in Kitajsko je po pričakovanju ohladilo razgrete delniške trge, vendar pa je reakcija udeležencev na trgih zaenkrat bistveno bolj umirjena in manj panična, kot je bila lani jeseni. Ne pozabimo, da lahko vlagatelji na delniških trgih v običajnem letu pričakujemo vsaj tri popravke tečajev, ki presežejo 5 %, in eno močnejšo korekcijo reda velikost 10 - 15 %.

Če analiziramo vsebino trgovinskih sporočil predsednika Trumpa, opazimo, da so ta izrazito konfliktna in brezkompromisna v času rasti borznih tečajev ter bistveno bolj pozitivna in spravljiva v obdobjih močnejših padcev na borzah. Nekaj podobnega lahko pričakujemo tudi v tokratni rundi pogajanj, ki bodo zaradi Trumpove igre na »vse ali nič« morda spodletela tik pred finišem.

V naslednjih tednih se moramo zato podobno kot lani pripraviti na stopnjevanje trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko in medijskega pretiravanja z omenjanjem besedne zveze »trgovinska vojna«. Po predvidevanjih bi lahko ameriško-kitajski trgovinski spor kmalu zajel za okoli 800 mrd USD blaga in storitev, kar znaša okoli 4 % obsega svetovne trgovine. Kakšen bi bil vpliv na cene premoženja, če bi prišlo do ohlajevanja svetovne trgovanje? Če bi se rast količinskega obsega globalne trgovine ohladila za 10 %, bi bile najbolj prizadete delnice na trgih v razvoju, ki bi izgubile 19 %, evropske delnice in industrijske kovine bi padle za okoli 10 %, ameriške in svetovne delnice pa za okoli 8 %. (vir: Citi Research).

Borzni indeksi razvitih trgov so v letošnjem letu do 13. maja v evrih v povprečju pridobili okoli 13 odstotkov vrednosti: S&P 500 (+14,3 %), Dow Jones (+10,7 %), tehnološki Nasdaq (+17,5 %), evropski Stoxx Europe 600 (+10,8 %), nemški DAX (+10,2 %), japonski Nikkei (+9,1 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+13,6 %).
 

Trgi v razvoju - Trgovinski ne-dogovor?

mag. Jure Dubravica

Mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb


Rast delniških tečajev se je nadaljevala vse do konca aprila. Letos je MSCI Emerging Markets Index do konca aprila zrasel že za 14,1 %, izraženo v EUR. Večji del rasti prihaja iz Kitajske, kjer je MSCI China Index dosegel 22,8-odstotno rast v EUR, njegov nekoliko manjši, a starejši hongkonški brat Hang Seng Index pa je uspel zrasti »le« za 17,1 % v EUR. Do konca aprila je bilo še vse v redu. Odmeval je pozitiven ton ameriških in kitajskih pogajalcev glede prihodnje trgovinske menjave. Signali iz obeh strani so nakazovali na pozitiven razplet pogajanj. Xi Jinping, kitajski predsednik, je pred koncem meseca nagovoril svetovne voditelje na forumu Svilne poti (Belt and Road forum), kjer je v govoru nakazal kitajsko soglašanje z mnogimi ameriškimi zahtevami. Pogajanja so ves čas potekala za zaprtimi vrati in v kratkem se je pričakovala javna naznanitev rezultatov. Tudi signali iz ameriške strani so zveneli optimistično. Nato pa je tik pred koncem prišlo ali do kratkega stika med obema stranema ali pa smo priča še enemu grobemu pogajalskemu manevru ameriškega predsednika. Svet je, kot je to že njegova praksa, obvestil kar preko platforme Twitter, da bodo ZDA nadaljevale z dvigom uvoznih dajatev na kitajsko blago iz 10 na predvidenih 25 %. Hkrati se bodo te razširile na dodatno blago v vrednosti 325 mrd USD. Odziv kapitalskih trgov je bil sunkovit. Samo dva tvita ameriškega predsednika sta bila dovolj, da je borzni indeks kitajskih delnic v Shanghaju in Shenzenu v dnevu po objavi padel za 5,8 % in se še vedno ni pobral.

Na trge se je ponovno vrnila negotovost, ki se odraža v povišani volatilnosti in rdečih številkah borznih indeksov. Medtem pa Trump po medijih obsoja, da so Kitajci v zadnjem trenutku prekršili dogovor. Dobro pri vsem tem je, da se pogovori med obema stranema niso prekinili. Vsaj ne v času pisanja tega članka. Upanje, da se strasti pomirijo, tako še obstaja. Vendar je negotovost na trgih toliko večja, ker je Kitajska že večkrat poudarila, da se z grožnjami v zraku sploh ne misli pogajati. Nadaljnje vzdušje bo veliko bolj napeto, ker bo vsaka stran z ukrepi odgovarjala na dejanja druge. Medtem se globalni kapitalski trgi prilagajajo na novo realnost. Ne le trgi v razvoju, ta dogodek ima izjemen vpliv na globalno gospodarstvo in zato ni čudno, da so se na Trumpovo tvitanje tokrat intenzivneje odzvali vsi najpomembnejši kapitalski trgi.  
 

Slovenija – Izvoz je spet višji od uvoza

Uroš Selič

Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Izvoz slovenskih podjetij je bil v prvem četrtletju leta 2019 za 8,7 % višji od izvoza v istem obdobju prejšnjega leta (znašal je 8.199,8 milijona EUR), uvoz pa je bil višji za 8,5 % (8.030,9 milijona EUR). V blagovni menjavi  je država s tujino tudi na četrtletni ravni ustvarila presežek v trgovinski bilanci (168,9 mio EUR).  Že drugič v zadnjem letu pa je Slovenija dosegla najvišjo stopnjo prostih delovnih mest. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo namreč zabeleženo več kot 20.400 prostih delovnih mest, kar je več kot 1.200 več kot v prejšnjem četrtletju. Glede na dejavnosti, je bilo največ prostih delovnih mest razpisanih v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini.

Skupina Telekom Slovenije je v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarila 172,0 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, skupno pa 172,8 mio EUR poslovnih prihodkov. Tako čisti prihodki od prodaje kot poslovni prihodki, ustvarjeni v prvih treh mesecih letošnjega leta, so, v primerjavi z enakim obdobjem lani, nižji za 6 %, vendar niso neposredno primerljivi, saj prihodki v letu 2019 ne vključujejo več prihodkov družbe Blicnet, prodane v letu 2018. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) skupine je narasel za osem odstotkov na 56,54 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) pa je okrepil za 15 % na 11,79 mio EUR. V celotnem letu bo čisti dobiček po napovedih dosegel 30,3 mio EUR, kar je približno toliko kot lani, investicije pa 211,9 mio EUR.

Pošta Slovenija  bo postala največje logistično podjetje v Sloveniji, saj je uspela z bankami upnicami podpisati pogodbo o nakupu 72-odstotnega deleža Intereurope, ki so ga banke več let neuspešno prodajale. Neuradno naj bi Pošta za vstop lastništva bankam skupaj z dolgovi odštela 100 mio EUR. Paketno poslovanje in logistične storitve sta glavna stebra poslovanja Pošte Slovenije in jedro njene strategije. Tudi zato je po prepričanju kupca smotrno in logično nadaljevati s širjenjem prisotnosti na logističnem trgu tako z organsko rastjo kot s prevzemi, kar predstavlja najoptimalnejšo možnost hitre rasti.
 

Dolžniški trgi - Še en dokaj miren mesec

mag. Rene Redžič

Mag. Rene Redžič,
vodja upravljanja naložb s fiksnim donosom


Evropska centralna banka (ECB) na aprilski seji ni sprejemala odločitev na področju ključnih obrestnih mer. Njen predsednik Mario Draghi je priznal, da se gospodarske razmere v Evropi poslabšujejo, a nevarnosti recesije za zdaj ne vidi. S padajočo stopnjo brezposelnosti v območju evra namreč raste potrošnja prebivalstva, kar se posredno odraža na storitvenem sektorju, ki ima največjo utež v evropskem gospodarstvu, ter kaže na pozitiven trend rasti. Na drugi strani je Draghi opozoril na negativen vpliv geopolitičnih trenj in upočasnjevanja rasti trgov v razvoju predvsem na proizvodni del evropske ekonomije. Znižani napovedi ocene gospodarske rasti s strani ECB je sledila tudi Evropska komisija v svoji spomladanski napovedi. Za letošnje leto pričakuje 1,2-odstotno gospodarsko rast v območju evra, kar je 0,1 %  manj od zimske napovedi. Posledično trgi ne pričakujejo dviga ključnih obrestnih mer v letošnjem letu.

Inflacija v območju evra je po prvi oceni statističnega urada Eurostat aprila 2019 dosegla 1,7 % ter se je zvišala za 30 bazičnih točk (marca je znašala 1,4 %). Ob neupoštevanju cen energije, hrane, alkohola ter tobaka se je letna inflacija zvišala za 40 bazičnih točk (0,4 %) na 1,2 %.

Na drugi strani Atlantika so se centralni bankirji na majskem zasedanju odločili, da ohranijo kratkoročno obrestno mero na trenutnih nivojih (med 2,25 % in 2,50 %), kar je bilo skladno s pričakovanji. Predsednik ameriškega Feda Jerome Powell je dejal, da centralna banka trenutno ne vidi nobenega prepričljivega razloga za premik obrestnih mer v eno ali drugo smer. S tem je nekoliko umiril pričakovanja udeležencev na trgu, ki pričakujejo znižanje obrestnih mer s koncem leta 2019. Potrditev, da Fedu trenutno ni treba dodatno spodbujati rasti ameriškega gospodarstva kaže trenutna stopnja brezposelnosti, ki se je znižala na najnižje nivoje od decembra 1969 in trenutno znaša zgolj 3,6 %.

Med zanimivejšimi dogodki velja omeniti tudi izdaje obveznic s strani slovenskih finančnih institucij na primarnem trgu. Zavarovalnica Triglav je uspešno izdala 30,5-letno podrejeno obveznico z možnostjo odpoklica po 10,5 leta. Skupna velikost izdaje obveznic znaša 50 milijonov evrov. Do prvega odpoklica obveznice leta 2029 je letna obrestna mera fiksna, 4,375 %.
Obveznico je izdala tudi NLB, in sicer 10-letno podrejeno obveznico z možnostjo odpoklica po 5 letih. Do prvega odpoklica obveznice leta 2024 je letna obrestna mera fiksna, 4,2 %. Skupna velikost izdaje obveznic znaša 45 milijonov evrov. 
Želite individualno predstavitev Infondovih skladov kjerkoli v Sloveniji ali le več informacij? 

Sklade lahko tudi primerjate med seboj - izberite do tri:

Označite sklade, ki jih želite primerjati NAZIV TIP SKLADA NALOŽBENA USMERITEV OCENA TVEGANJA / DONOSA
Infond 2040
TIP SKLADA
Sklad ciljnega datuma
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Alfa
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Balkan
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - trgi v razvoju
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Beta
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Bond - Euro
TIP SKLADA
Obvezniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Nizka (1 - 3)
Infond BRIC
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - trgi v razvoju
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Consumer
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Defensive
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Nizka (1 - 3)
Infond Dividend
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Družbeno odgovorni
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Dynamic
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Energy
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Europe
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Financials
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Frontier
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - trgi v razvoju
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Global Flex
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Life
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Select
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond ShortTerm Bond – Euro
TIP SKLADA
Obvezniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Nizka (1 - 3)
Infond Smart Quality
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Technology
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond USA
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
PRIMERJAJ IZBRANE SKLADE
Izberite dva ali največ tri sklade za primerjavo.
 
Izpostavljeni skladi
Infond 2040, podsklad ciljnega datuma
Infond Alfa, mešani podsklad
Infond Beta, delniški podsklad razvitih trgov
Infond Life, delniški podsklad
Infond Technology, delniški podsklad
Aktualno
Oster preobrat v trgovinski vojni
10.05.2019
Kronika odnosov med Kitajsko in ZDA
Borzni trendi - maj 2019
15.05.2019
Pregled dogajanja na borzah v tujini in doma v preteklem mesecu
Polovični vstopni stroški do konca maja
04.01.2019
Akcija velja za vseh 22 Infond skladov
KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. - Skupina Nove KBM
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, tel. 02/229 2080, fax. 02/229 2796
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.