080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Nervozni trgi v ritmu nove zalivske vojne
Damjan Kovačič
višji specialist za upravljanje
V zadnjih dneh je izraelsko-ameriški vojaški poseg v Iranu posrkal ves zrak iz prostora, tako da zdaj vsi udeleženci na trgih govorijo samo še o tem in se sprašujejo, kako bo širitev konflikta na sosednje države v Perzijskem zalivu vplivala na svetovne finančne in predvsem energetske trge.
V tem trenutku vlada na Wall Streetu previdno optimistični konsenz, da gre za obsežen konflikt na Bližnjem vzhodu, ki bo verjetno trajal od nekaj tednov do največ dveh mesecev. Iran vojaško ne more zmagati, vendar pa se je osovraženi režim, ki je januarja krvavo zadušil proteste in hladnokrvno pobil več deset tisoč ljudi, znašel v situaciji, ko je stisnjen ob zid in nima česa izgubiti. V krčevitem boju za obstanek zato igra na edino preostalo karto, da povzroči čim večje razdejanje in gospodarsko škodo za zalivske države in ZDA.
Ključno vprašanje je torej, ali lahko iranski režim z raketami in droni povzroči več kot kratkotrajne motnje v pretoku nafte in plina iz Perzijskega zaliva in s tem morebitno večjo negotovost na svetovnih trgih. Problem je v tem, da ob izbruhu vojnega kaosa niti predsednik Trump niti ameriški generali ne morejo odgovoriti na to vprašanje, zato nam preostane le, da še toliko bolj podrobno spremljamo reakcije na finančnih in energetskih trgih.
Do petka, 6. marca, dopoldne so se zaradi iranske vojne cene nafte Brent podražile za »samo« 15 %, na 85 USD za sodček, vendar pa trend rasti od ponedeljka, 2. marca, nakazuje, da se trgi vse bolj bojijo, da bo konflikt daljši in resnejši, kot bi si želel predsednik Trump. Cene evropskega plina so zaradi zaprtja Hormuške ožine čez noč poskočile s 30 na 50 EUR/MWh, res pa je, da so bile v primerjavi z obdobjem po ruski invaziji na Ukrajino pred štirimi leti več kot trikrat višje, saj so presegale 150 EUR/MWh. Do nove kurilne sezone pa je še zelo daleč.
Na deviznih trgih je prišlo do pričakovane zmerne krepitve ameriškega dolarja (z 1,18 na manj kot 1,16 USD za EUR), na delniških trgih pa do močnejše razprodaje oz. dobrodošle korekcije tečajev na letos najbolj vročih regijah in sektorjih. To je povsem normalno, zdravo in pričakovano, podobna korekcija na teh izpostavljenih borznih segmentih pa bi se zaradi pretirano evforičnega sentimenta vlagateljev zgodila tudi, če ne bi prišlo do napada na Iran.
Zanimivo je, da je bil ob vsej nervozi trgov premik ameriškega delniškega indeksa S&P 500 od prvih eksplozij raket in bomb manjši od enega odstotka, kar pomeni, da ga na grafu gibanja praktično ne moremo zaznati s prostim očesom.
Prav tako je posebej zanimiva statistika, ki pravi, da se ameriške delnice še nikoli v zgodovini od začetka leta niso gibale v tako tesnem trgovalnem območju, celo ožjem od treh odstotkov.
Indeks nihajnosti VIX se je povzpel na 25 %, kar pomeni, da so kratkoročni špekulanti precej nervozni in pričakujejo, da bodo ameriške delnice v naslednjih 30 dneh zanihale za okoli 7 % v pozitivno ali negativno smer in (najverjetneje navzdol) prebile to večtedensko trgovalno območje.
Kratkoročni premiki in pretresi, povezani z vojnami, naravnimi nesrečami in geopolitičnimi dogodki, so lahko zelo spektakularni, intenzivni in zelo stresni, vendar pa je na dolgi rok bistveno bolj tvegano, če nimamo delniških naložb in skladov. Ali, kot je nekoč dejal Warren Buffet: »Delnice bi še vedno držal, tudi če bi vedel, da bo izbruhnila tretja svetovna vojna.«
Kitajska: V pričakovanju zasedanja ljudskega kongresa
Uroš Selič
specialist za upravljanje
Februarsko dogajanje na finančnih trgih so zaznamovali nasprotujoči si dejavniki. Ameriško vrhovno sodišče je razveljavilo pravno podlago za povračilne carine iz aprila 2025, hkrati pa so napetosti med ZDA in Iranom prerasle v oborožen spopad. Na delniških trgih se je nadaljevala rotacija stran od ameriških tehnoloških velikanov z največjo tržno kapitalizacijo. Čeprav je sezona objav poslovnih rezultatov v ZDA prinesla močne številke, so vlagatelji zaradi napovedi o dodatnih kapitalskih vložkih kaznovali največje ponudnike infrastrukture v oblaku (hyperscalers), saj se krepijo dvomi o hitrosti donosnosti investicij v umetno inteligenco.
Na kitajskem delniškem trgu je februar 2026 minil v znamenju povečane previdnosti pred ključnim zasedanjem ljudskega kongresa, od katerega vlagatelji pričakujejo nove smernice za gospodarsko rast. Negativno razpoloženje so dodatno okrepili sveži podatki o proizvodni dejavnosti (PMI), ki je februarja nepričakovano zdrsnila na 49 točk, kar potrjuje krčenje industrijskega sektorja že drugi mesec zapored. Zaradi teh domačih izzivov je letošnji donos kitajskih naložb slabši od splošnega svetovnega indeksa – slednjega je namreč spodbujala rotacija na delniških trgih, ki je okrepila vrednostne sektorje, zlasti tiste, ki bodo imeli koristi od tekočih kapitalskih naložb v umetno inteligenco, kot so proizvajalci v preostalem delu Azije in izvozniki surovin v Latinski Ameriki. Kljub temu se je močan zagon na področju prvih javnih ponudb (IPO) iz leta 2025 nadaljeval tudi v letu 2026, pri čemer sta izstopala tehnološka velikana Shanghai Biren in Minimax, ki sta po uvrstitvi na borzo v Hongkongu zabeležila izjemno rast. Oživitev v sektorju nove ekonomije dopolnjuje podatek o rekordnih prihrankih kitajskih gospodinjstev, ki so konec leta 2025 dosegli približno 23,1 bilijona USD (167 bilijonov juanov). Ta ogromen kapitalski bazen predstavlja izjemen neizkoriščen potencial, saj bi že manjša preusmeritev teh depozitov v delniške naložbe pomenila močan dodaten zagon za kitajski trg kapitala.
Slovenija: Letna inflacije nekoliko nad povprečjem evroobmočja
Uroš Selič, specialist za upravljanjeLetna inflacija v Sloveniji se je februarja povzpela na 2,9 %, kar je po harmoniziranem indeksu 2,8 %, torej nekoliko nad povprečjem evroobmočja, kjer je znašala 2,6 %. Na mesečni ravni so se cene zvišale za 0,6 %, k čemur so največ prispevali dražji počitniški paketi, trdna goriva in zavarovanja. K letni rasti so največ prispevale podražitve v skupinah stanovanja in energenti (+10,7 %) ter hrana (+3,6 %), medtem ko so inflacijo nekoliko ublažili cenejši prevozi. Storitve so se v enem letu podražile za 3,2 %, blago dnevne porabe pa za 4 %, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale nespremenjene.
NLB Skupina je v letu 2025 dosegla čisti dobiček v višini 503,1 mio EUR, kar je 2 % manj kot leto prej, a skladno z napovedmi. Čisti obrestni prihodki so zrasli za odstotek na 947 mio EUR, k čemur je pripomogla močna 14-odstotna rast posojil strankam. Kljub rasti obsega poslovanja se je neto obrestna marža znižala za 0,3 odstotne točke na 3,3 % zaradi nižjih obrestnih mer na trgu. Precejšnjo, 9-odstotno rast so zabeležili pri čistih opravninah in provizijah, predvsem na račun kartičnega poslovanja in investicijskih skladov. Skupni stroški so se zaradi inflacije plač in naložb v digitalizacijo zvišali za 9 %, kar je povzročilo rahlo poslabšanje kazalnika stroškovne učinkovitosti (CIR). Delež slabih posojil (NPL) se je rahlo zvišal na 2 %, vendar ostaja na nizki in obvladljivi ravni. Celotni rezultati so izpolnili ali presegli pričakovanja analitikov, banka pa je potrdila svoje prihodnje strateške usmeritve.
Dolžniški trgi: Februarja pri obveznicah »zatišje pred nevihto«
Mitja Vranetič
specialist za upravljanje
Mesec februar je bil za evrske obveznice nadpovprečno pozitiven. Temu so pripomogla gibanja zahtevanih donosnosti predvsem državnih obveznic, ki so se v poprečju znižala za približno 0,2 % na mesečni ravni. Nemške 10-letne državne obveznice so mesec začele pri 2,84 % zahtevane donosnosti in ga končale pri 2,65 %. Podoben, a blažji trendje bil zaznan tudi pri kratkoročnih državnih obveznicah, kar ponazarja zahtevana donosnost nemške 2-letne državne obveznice, ki je mesec začela pri 2,07 % in ga končala pri 2,01 % zahtevane donosnosti.
Razlog za nižanje zahtevanih donosnosti (kar je pozitivno za cene obveznic) gre iskati predvsem v slabših makroekonomskih podatkih, ki nakazujejo ohlajanje gospodarske aktivnosti v evroobmočju. Proizvodni PMI za evroobmočje je bil okoli 49,5 za mesec januar, kar je nekoliko pod pričakovanji (49,8) in še pod mejo 50, ki pomeni ločnico med rastjo in krčenjem aktivnosti v industriji. Tudi podatki o maloprodaji so bili slabši od pričakovanj. Na ravni evroobmočja je maloprodaja padla za približno
-0,5 % na mesečni ravni, medtem ko je trg pričakoval približno -0,2 %. Še bolj izrazit je bil padec v Nemčiji, kjer je maloprodaja upadla približno za -0,9 % na mesečni ravni, kar je precej slabše od pričakovanj trga. Takšni podatki nakazujejo šibkejšo potrošnjo in počasnejšo gospodarsko rast.
Ko trg dobi takšne signale o ohlajanju gospodarstva, se povečajo pričakovanja, da bo ECB v prihodnje bolj naklonjena znižanju obrestnih mer. Zato se poveča povpraševanje po državnih obveznicah, kar vodi do rasti njihovih cen in posledično do padca donosnosti. Tako so evrske obveznice v mesecu februarju v povprečju pridobile kar 1,17 %. Samo kratkoročne obveznice so februarja pridobile
0,27 %.
Žal pa je začetek marca prinesel napad Izraela in ZDA na Iran. Poleg izgube mnogih življenj je ta napad prinesel tudi velika nihanja na kapitalske – predvsem pa na surovinske in obvezniške – trge. Zaradi zaprtja Hormuške ožine so cene nafte in plina močno poskočile, predvsem v Evropi, kjer je cena plina (gledano ceno Dutch TTF Natural Gas) samo v prvih petih dneh marca (do vključno 5. 3. 2026) poskočila za enormnih 58 %. Tudi cena nafte (BRENT) je v tem istem času poskočila za kar 17 %. Takšni skoki cen, še posebej, če bodo trajali dlje časa, močno krepijo prihodnja inflacijska tveganja v Evropi.
Povečana inflacijska tveganja so takoj povečala zahtevane donosnosti evrskih obveznic. Tako so npr. zahtevane donosnosti nemških 10-letnih državnih obveznic poskočile iz 2,65 % (27. 2. 2026) na kar 2,85 % (4. 3. 2026). To pa je cene evrskih obveznic samo v prvih petih dneh marca potisnilo kar 1,17 % nižje od ravni, na kateri so začele mesec: prvih pet dni marca je izbrisalo praktično celotne donose februarja. Kaj nam sledi do konca marca, pa je žal skoraj v celoti odvisno od političnih odločitev Izraela, ZDA in Irana.
