Borzni trendi - november 2020 | SAVA INFOND

Damjan Kovačič, mag. Jure Dubravica, Uroš Selič, mag. Rene Redžič
Datum objave
Dne  16.11.2020

Pregled dogajanja na borzah v tujini in doma v preteklem mesecu

 

Razviti trgi: Dvakratni izbruh olajšanja

Damjan Kovačič

Damjan Kovačič
upravljavec - analitik


V zadnjih tednih je bila rdeča nit naših komentarjev ugotovitev, da so bili delniški trgi izjemno robustni kljub drastičnemu slabšanju epidemiološke slike in negotovostjo v zvezi z razpletom ameriških predsedniških volitev. Vlagatelji smo imeli veliko razlogov za preplah in previdnost, vendar se svetovne delnice do konca oktobra nikoli niso spustile v območje korekcije, ki označuje več kot 10-odstotne negativne premike.

Potem pa se je trgom v zadnjem tednu dvakrat zapored zgodil čudež v obliki ugodnega razpleta ameriških volitev in najbolj pozitivne novice od začetka pustošenja epidemije covid-19. Dobili smo namreč informacijo o presenetljivo visoki, približno 90-odstotni učinkovitosti Pfizerjevega mRNA cepiva s kodnim imenom BNT162b2. Zaenkrat je znano, da je bilo cepivo v tretji fazi kliničnega testiranja preizkušano na 43 tisoč prostovoljcih brez omembe vrednih stranskih učinkov, kar pomeni, da bi bilo lahko, ob hitri odobritvi s strani ameriške in evropske agencije za zdravila, za nekatere kritične skupine na voljo že do konca leta.

Dvakratni izbruh olajšanja je prinesel eksplozijo na delniških trgih z novimi dolarskimi rekordnimi vrednostmi vseh najpomembnejših globalnih in ameriških delniških indeksov ter ekstremno rotacijo v smeri letos najhuje prizadetih cikličnih naložb. Čredni nagon je v udeležencih na trgih sprožil kolektivni apetit po tveganih »risk-on« naložbah brez primere v novejši zgodovini finančnih trgov. Vlagatelji so čez noč začeli zapuščali varno zavetje »ostanimo doma« naložb (informacijska tehnologija, tehnološki velikani, hitrorastoče družbe, osnovne potrošne dobrine) in se začeli seliti v najhuje prizadete »cepivo prihaja« ciklične naložbe (sektorja energija in finance, letalske družbe, letališča, hoteli, ponudniki turističnih storitev, mala in srednje velika podjetja, nizko ovrednotene 'value' naložbe).

Na delniških trgih se je ponovno izkazalo, da kdor ne hodi po dežju, nikdar ne pride do konca poti. Finančni trgi torej zaenkrat slavijo pozitivne novice in stavijo, da bo prišlo do sinhronega pokoronskega okrevanja v letu 2021 z normalizacijo družbenega življenja in gospodarske aktivnost v drugi polovici naslednjega leta.

 
 

Trgi v razvoju: Rast na kitajskih delniških trgih se nadaljuje

mag. Jure Dubravica

Mag. Jure Dubravica
direktor sektorja upravljanja naložb


Globalni delniški indeks trgov v razvoju MSCI Emerging Markets Index je v oktobru nadaljeval svojo pot navzgor. V mesecu dni je pridobil 2,6 % (v USD 2,0 %), kar je izjemno v primerjavi z globalnim delniškim indeksom razvitih trgov MSCI World Index, ki je v istem obdobju izgubil 2,5 % (v USD -3,1 %). Oktobrska razlika petih odstotkov v prid trgom v razvoju je na nivoju letošnjega leta oba indeksa približala. Trgi v razvoju so ne glede na oktobrsko rast od začetka leta še vedno v negativnem območju, -4,5 % (v USD -1,0 %), razviti trgi pa -6,3 % (v USD -2,8%). Če pogledamo podrobneje trge v razvoju, je Kitajska tista, ki dominira tako po rasti kot po največjem, 40-odstotnem deležu, ki ga zaseda v sestavi globalnega indeksa trgov v razvoju. Okrevanje kitajskega gospodarstva se s pomočjo podpore fiskalne in monetarne politike nadaljuje. Prvi so se soočili z epidemijo koronavirusa in prvi okrevajo. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v zadnjem, oktobrskem poročilu popravil napovedi gospodarske rasti Kitajske za leto 2020 in 2021. Napovedujejo 1,9-odstotno rast BDP v letu 2020, ko bo večina svetovnih držav negativnih, in 8,2-odstotno rast v prihodnjem letu 2021. Odraz tega je viden na kitajskem delniškem trgu, kjer imamo letos že 16,2-odstotno rast tečajev (20,7 % v USD), od tega so tečaji samo v oktobru pridobili 6,0 % (5,3 % v USD) s čimer prekašajo večino nacionalnih delniških indeksov.

MSCI China vs. MSCI World Najpomembnejši politični dogodek Kitajske letos je bil oktobrski plenum kitajske komunistične partije, kjer voditelji začrtajo smer države za naslednjih pet let. Potrdili so smernice gospodarske rasti in trajnostnega razvoja države, vse pomembnejša je usmeritev v lastno gospodarstvo in domače povpraševanje, predvsem tehnološki in vojaški napredek ostajata strateškega nacionalnega pomena, pospešuje se razvoj zelene energije in nizkoogljičnih tehnologij, zavedajo se problema staranja lastnega prebivalstva, hkrati so napovedali tudi posamezne reforme na različnih področjih. Problem Tajvana ostaja prisoten, težnja po združitvi je vse glasnejša. Kitajska ostaja eno najpomembnejših gospodarstev sveta in s smernicami, ki jih odločno sprejema vodstvo države, se bo vpliv in pomembnost Kitajske v svetu v prihodnje le še povečeval.
 

Slovenija: MDS izboljšal gospodarsko napoved za letos



Uroš Selič
upravljavec - analitik


Mednarodni denarni sklad (MDS) je v oktobrskem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih Sloveniji izboljšal napoved za letos. Po aprilski napovedi o osemodstotnem krčenju zdaj napoveduje 6,7-odstotni upad BDP. Napoved za 2021 je po novem nekoliko slabša, namesto 5,4-odstotne pričakuje 5,2-odstotno rast. MDS nam za letos napoveduje 0,5-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu naj bi ta znašala 1,8 odstotka. Stopnja brezposelnosti naj bi bila letos osemodstotna, prihodnje leto pa šestodstotna.
Cene življenjskih potrebščin so bile oktobra v Sloveniji na letni ravni nižje za 0,1 odstotka, na mesečni ravni pa višje za 0,3 odstotka. Oktobrska letna deflacija je v velikem nasprotju s podatkom iz oktobra lani, ko je imela Slovenija 1,4-odstotno inflacijo. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,4-odstotna, potem ko je bila v enakem obdobju prejšnjega leta 1,6-odstotna. Na letno deflacijo so imeli največji vpliv cenejši naftni derivati. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 19,7 %, cene tekočih goriv pa za 16,3 %.

Največji slovenski telekomunikacijski operater, Telekom Slovenije, je v devetih mesecih letošnjega leta ustvaril 448,6 mio EUR poslovnih prihodkov, kar je za 2 % manj kot v enakem obdobju lanskega leta, EBITDA v višini 139,8 milijona evrov, kar je za en odstotek več kot v enakem obdobju lanskega leta, dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 37,1 milijona evrov, kar je za 13 % več kot v enakem obdobju lanskega leta, in čisti poslovni izid v višini 28,2 milijona evrov. Na nekoliko slabše rezultate v letošnjem letu je vplivala pandemija covid-19, zaradi katere so za nekaj časa zaprli prodajna mesta, in tudi nižjih prihodkov iz naslova gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev zaradi izrazitega padca mednarodnega govornega prometa in gostovanja tujih uporabnikov v naših mobilnih omrežjih ter zastoja ali nižjega obsega poslov.
 

Dolžniški trgi: Oktober je dober



mag. Rene Redžič
vodja upravljanja naložb s fiksnim donosom


Za vlagatelje na dolžniških trgih je bil oktober dober mesec, ob povečani nihajnosti so se namreč investitorji zatekali k bolj varnim naložbam. Zahtevane donosnosti so se znižale v praktično vseh naložbenih segmentih. Indeks evropskih državnih obveznic iBoxx € Sovereigns je tako v preteklem mesecu porasel za en odstotek (+4,7 % od začetka leta), indeks podjetniških obveznic, denominiranih v evrih, iBoxx € Corporates, pa je v oktobru porasel za 0,8 % (+1,5 % od  začetka leta). Inflacijska pričakovanja v območju z evrom se v oktobru niso bistveno spremenila ter ostajajo omejena navzdol (pri 1,12 %). Stopnja inflacije v območju z evrom se sicer v oktobru v primerjavi s preteklim mesecem ni spremenila ter ostaja pri -0,3 %, prav tako jedrna inflacija, ki trenutno znaša 0,2 % na letni ravni.

Znotraj programa PEPP je ECB do konca oktobra odkupila za 627 mrd EUR obveznic, glede na pretekli mesec predstavlja to neto zvišanje v višini 62 mrd EUR. Obdobje, ko se bodo izvajali nakupi s strani ECB, zaenkrat ostaja nespremenjeno, torej do junija 2021. ECB bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, ponovno investirala vsaj do konca leta 2022. Neto nakupi v okviru programa PSPP se bodo nadaljevali na mesečni ravni 20 mrd EUR, poleg tega pa se bodo do konca leta 2020 nadaljevali tudi nakupi v okviru začasnega svežnja v višini 120 mrd EUR. Drugih pomembnejših sklepov ECB na oktobrskem zasedanju ni sprejela.

Na novembrskem zasedanju ameriške centralne banke so bile nakazane morebitne spremembe pri Fedovih nakupih vrednostnih papirjev. Fed razmišlja o spremenjeni sestavi in trajanju naložb ter obsegu nakupov obveznic, ki trenutno znašajo 120 mrd USD na mesečni ravni. Sklepamo lahko, da se bo znesek nakupov ob morebitnem ohlajanju gospodarske aktivnosti v ZDA v prihodnje še zvišal.

Za boj s pandemijo covid-19 je večina razvitih držav ubrala precej podobno pot. Vlade izdajajo dolgoročne obveznice, ki jih v dobršni meri kupijo centralne banke. Zahtevane donosnosti ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh, povpraševanje po tovrstnih naložbah pa običajno preseže ponudbo. Tudi nova, eno milijardo evrov velika izdaja slovenskih 30-letnih državnih obveznic, je minila bolje od pričakovanj. Povpraševanje je za 5-krat preseglo ponudbo, pri čemer je letna obrestna mera zgolj 0,5 %. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak@infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec@infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!

 

Na daljavo je mogoče urediti naložbe v vseh 22 Infond skladih

Označite sklade, ki jih želite primerjati NAZIV TIP SKLADA NALOŽBENA USMERITEV OCENA TVEGANJA / DONOSA
Infond 2040
TIP SKLADA
Sklad ciljnega datuma
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Alfa
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Balkan
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - trgi v razvoju
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Beta
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Bond - Euro
TIP SKLADA
Obvezniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Nizka (1 - 3)
Infond BRIC
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - trgi v razvoju
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Consumer
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Defensive
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Dividend
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Družbeno odgovorni
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Dynamic
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Energy
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Europe
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Financials
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Frontier
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - trgi v razvoju
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Global Flex
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Life
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Select
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond ShortTerm Bond – Euro
TIP SKLADA
Obvezniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Nizka (1 - 3)
Infond Smart Quality
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Technology
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond USA
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
PRIMERJAJ IZBRANE SKLADE
Izberite dva ali največ tri sklade za primerjavo.
 
Izpostavljeni skladi
Infond Alfa, mešani podsklad
Infond Dynamic, delniški podsklad
Infond Beta, delniški podsklad razvitih trgov
Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov
Infond Technology, delniški podsklad
Aktualno
Leto 2020 je bilo leto za plavanje s tokom
20.01.2021
Lani obrata ni bilo, največ so pridobile naložbe, ki so zaznamovale že leto 2019
Ležarine kot nova normalnost?
14.01.2021
Dobro alternativo nam v tem okolju pomenijo delnice in delniški skladi.
Poslovanje na daljavo s skladi Sava Infond
06.11.2020
Kako poslovati iz vašega naslonjača - za obstoječe in nove vlagatelje
*Podatki na tej spletni strani niso oglasno sporočilo in ne predstavljajo naložbenega priporočila ali storitev investicijskega svetovanja, niti ne pomenijo ponudbe ali vabila k nakupu ali prodaji enot investicijskih kuponov vzajemnih skladov ali katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb in naložbenih skupin, temveč so samo informativne narave in predstavljajo kratko informacijo bistvenih značilnosti sklada, trgov vrednostnih papirjev oz. posameznih vrednostnih papirjev.
Podrobne in zavezujoče informacije o skladih so navedene in dosegljive samo v dokumentih Ključni podatki za vlagatelje, Prospekt z vključenimi pravili upravljanja ter zadnjem revidiranem letnem in polletnem poročilu sklada, objavljenimi na tej spletni strani. Izračuni preteklih donosnosti oziroma spremembe VEP temeljijo na podatkih o vrednosti enote premoženja. Vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazan donos. Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. V primerih, ko izbrani datumi padejo na nedelovne dni, je prikazana oziroma upoštevana vrednost enote premoženja zadnjega veljavnega obračunskega dne.
Družba morda je ali še bo za račun skladov v upravljanju ali v lastnem imenu sklepala posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedeni v vsebinah na tej spletni strani, lahko pa so ali bodo to počele tudi osebe, ki so sodelovale pri pripravi teh vsebin, vse v skladu s Politiko obvladovanja nasprotij interesov, ki je dostopna na spletni strani www.infond.si.
Družba ne odgovarja za morebitno neposredno ali posredno škodo, obveznosti in/ali izgubo, nastalo kot posledica odločitve na podlagi predmetnega informativnega gradiva.
Družba tudi ne prevzema odgovornosti zaradi napačnih ali nepopolnih podatkov in/ali informacij v vsebinah na spletni strani, razen v primeru naklepa ali velike malomarnosti družbe ali njenih predstavnikov, kar se presoja po standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Prosimo, upoštevajte tudi podrobnejše opozorilo vlagateljem.
Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, tel. 02/229 74 40, fax. 02/229 74 89
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.