080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Dvakratni izbruh olajšanja
Damjan Kovačič
upravljavec - analitik
V zadnjih tednih je bila rdeča nit naših komentarjev ugotovitev, da so bili delniški trgi izjemno robustni kljub drastičnemu slabšanju epidemiološke slike in negotovostjo v zvezi z razpletom ameriških predsedniških volitev. Vlagatelji smo imeli veliko razlogov za preplah in previdnost, vendar se svetovne delnice do konca oktobra nikoli niso spustile v območje korekcije, ki označuje več kot 10-odstotne negativne premike.
Potem pa se je trgom v zadnjem tednu dvakrat zapored zgodil čudež v obliki ugodnega razpleta ameriških volitev in najbolj pozitivne novice od začetka pustošenja epidemije covid-19. Dobili smo namreč informacijo o presenetljivo visoki, približno 90-odstotni učinkovitosti Pfizerjevega mRNA cepiva s kodnim imenom BNT162b2. Zaenkrat je znano, da je bilo cepivo v tretji fazi kliničnega testiranja preizkušano na 43 tisoč prostovoljcih brez omembe vrednih stranskih učinkov, kar pomeni, da bi bilo lahko, ob hitri odobritvi s strani ameriške in evropske agencije za zdravila, za nekatere kritične skupine na voljo že do konca leta.
Dvakratni izbruh olajšanja je prinesel eksplozijo na delniških trgih z novimi dolarskimi rekordnimi vrednostmi vseh najpomembnejših globalnih in ameriških delniških indeksov ter ekstremno rotacijo v smeri letos najhuje prizadetih cikličnih naložb. Čredni nagon je v udeležencih na trgih sprožil kolektivni apetit po tveganih »risk-on« naložbah brez primere v novejši zgodovini finančnih trgov. Vlagatelji so čez noč začeli zapuščali varno zavetje »ostanimo doma« naložb (informacijska tehnologija, tehnološki velikani, hitrorastoče družbe, osnovne potrošne dobrine) in se začeli seliti v najhuje prizadete »cepivo prihaja« ciklične naložbe (sektorja energija in finance, letalske družbe, letališča, hoteli, ponudniki turističnih storitev, mala in srednje velika podjetja, nizko ovrednotene 'value' naložbe).
Na delniških trgih se je ponovno izkazalo, da kdor ne hodi po dežju, nikdar ne pride do konca poti. Finančni trgi torej zaenkrat slavijo pozitivne novice in stavijo, da bo prišlo do sinhronega pokoronskega okrevanja v letu 2021 z normalizacijo družbenega življenja in gospodarske aktivnost v drugi polovici naslednjega leta.
Trgi v razvoju: Rast na kitajskih delniških trgih se nadaljuje
Mag. Jure Dubravica
direktor sektorja upravljanja naložb
Globalni delniški indeks trgov v razvoju MSCI Emerging Markets Index je v oktobru nadaljeval svojo pot navzgor. V mesecu dni je pridobil 2,6 % (v USD 2,0 %), kar je izjemno v primerjavi z globalnim delniškim indeksom razvitih trgov MSCI World Index, ki je v istem obdobju izgubil 2,5 % (v USD -3,1 %). Oktobrska razlika petih odstotkov v prid trgom v razvoju je na nivoju letošnjega leta oba indeksa približala. Trgi v razvoju so ne glede na oktobrsko rast od začetka leta še vedno v negativnem območju, -4,5 % (v USD -1,0 %), razviti trgi pa -6,3 % (v USD -2,8%). Če pogledamo podrobneje trge v razvoju, je Kitajska tista, ki dominira tako po rasti kot po največjem, 40-odstotnem deležu, ki ga zaseda v sestavi globalnega indeksa trgov v razvoju. Okrevanje kitajskega gospodarstva se s pomočjo podpore fiskalne in monetarne politike nadaljuje. Prvi so se soočili z epidemijo koronavirusa in prvi okrevajo. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v zadnjem, oktobrskem poročilu popravil napovedi gospodarske rasti Kitajske za leto 2020 in 2021. Napovedujejo 1,9-odstotno rast BDP v letu 2020, ko bo večina svetovnih držav negativnih, in 8,2-odstotno rast v prihodnjem letu 2021. Odraz tega je viden na kitajskem delniškem trgu, kjer imamo letos že 16,2-odstotno rast tečajev (20,7 % v USD), od tega so tečaji samo v oktobru pridobili 6,0 % (5,3 % v USD) s čimer prekašajo večino nacionalnih delniških indeksov.
Najpomembnejši politični dogodek Kitajske letos je bil oktobrski plenum kitajske komunistične partije, kjer voditelji začrtajo smer države za naslednjih pet let. Potrdili so smernice gospodarske rasti in trajnostnega razvoja države, vse pomembnejša je usmeritev v lastno gospodarstvo in domače povpraševanje, predvsem tehnološki in vojaški napredek ostajata strateškega nacionalnega pomena, pospešuje se razvoj zelene energije in nizkoogljičnih tehnologij, zavedajo se problema staranja lastnega prebivalstva, hkrati so napovedali tudi posamezne reforme na različnih področjih. Problem Tajvana ostaja prisoten, težnja po združitvi je vse glasnejša. Kitajska ostaja eno najpomembnejših gospodarstev sveta in s smernicami, ki jih odločno sprejema vodstvo države, se bo vpliv in pomembnost Kitajske v svetu v prihodnje le še povečeval.Slovenija: MDS izboljšal gospodarsko napoved za letos
Uroš Selič
upravljavec - analitik
Mednarodni denarni sklad (MDS) je v oktobrskem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih Sloveniji izboljšal napoved za letos. Po aprilski napovedi o osemodstotnem krčenju zdaj napoveduje 6,7-odstotni upad BDP. Napoved za 2021 je po novem nekoliko slabša, namesto 5,4-odstotne pričakuje 5,2-odstotno rast. MDS nam za letos napoveduje 0,5-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu naj bi ta znašala 1,8 odstotka. Stopnja brezposelnosti naj bi bila letos osemodstotna, prihodnje leto pa šestodstotna.
Cene življenjskih potrebščin so bile oktobra v Sloveniji na letni ravni nižje za 0,1 odstotka, na mesečni ravni pa višje za 0,3 odstotka. Oktobrska letna deflacija je v velikem nasprotju s podatkom iz oktobra lani, ko je imela Slovenija 1,4-odstotno inflacijo. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,4-odstotna, potem ko je bila v enakem obdobju prejšnjega leta 1,6-odstotna. Na letno deflacijo so imeli največji vpliv cenejši naftni derivati. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 19,7 %, cene tekočih goriv pa za 16,3 %.
Največji slovenski telekomunikacijski operater, Telekom Slovenije, je v devetih mesecih letošnjega leta ustvaril 448,6 mio EUR poslovnih prihodkov, kar je za 2 % manj kot v enakem obdobju lanskega leta, EBITDA v višini 139,8 milijona evrov, kar je za en odstotek več kot v enakem obdobju lanskega leta, dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 37,1 milijona evrov, kar je za 13 % več kot v enakem obdobju lanskega leta, in čisti poslovni izid v višini 28,2 milijona evrov. Na nekoliko slabše rezultate v letošnjem letu je vplivala pandemija covid-19, zaradi katere so za nekaj časa zaprli prodajna mesta, in tudi nižjih prihodkov iz naslova gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev zaradi izrazitega padca mednarodnega govornega prometa in gostovanja tujih uporabnikov v naših mobilnih omrežjih ter zastoja ali nižjega obsega poslov.
Dolžniški trgi: Oktober je dober
mag. Rene Redžič
vodja upravljanja naložb s fiksnim donosom
Za vlagatelje na dolžniških trgih je bil oktober dober mesec, ob povečani nihajnosti so se namreč investitorji zatekali k bolj varnim naložbam. Zahtevane donosnosti so se znižale v praktično vseh naložbenih segmentih. Indeks evropskih državnih obveznic iBoxx € Sovereigns je tako v preteklem mesecu porasel za en odstotek (+4,7 % od začetka leta), indeks podjetniških obveznic, denominiranih v evrih, iBoxx € Corporates, pa je v oktobru porasel za 0,8 % (+1,5 % od začetka leta). Inflacijska pričakovanja v območju z evrom se v oktobru niso bistveno spremenila ter ostajajo omejena navzdol (pri 1,12 %). Stopnja inflacije v območju z evrom se sicer v oktobru v primerjavi s preteklim mesecem ni spremenila ter ostaja pri -0,3 %, prav tako jedrna inflacija, ki trenutno znaša 0,2 % na letni ravni.
Znotraj programa PEPP je ECB do konca oktobra odkupila za 627 mrd EUR obveznic, glede na pretekli mesec predstavlja to neto zvišanje v višini 62 mrd EUR. Obdobje, ko se bodo izvajali nakupi s strani ECB, zaenkrat ostaja nespremenjeno, torej do junija 2021. ECB bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, ponovno investirala vsaj do konca leta 2022. Neto nakupi v okviru programa PSPP se bodo nadaljevali na mesečni ravni 20 mrd EUR, poleg tega pa se bodo do konca leta 2020 nadaljevali tudi nakupi v okviru začasnega svežnja v višini 120 mrd EUR. Drugih pomembnejših sklepov ECB na oktobrskem zasedanju ni sprejela.
Na novembrskem zasedanju ameriške centralne banke so bile nakazane morebitne spremembe pri Fedovih nakupih vrednostnih papirjev. Fed razmišlja o spremenjeni sestavi in trajanju naložb ter obsegu nakupov obveznic, ki trenutno znašajo 120 mrd USD na mesečni ravni. Sklepamo lahko, da se bo znesek nakupov ob morebitnem ohlajanju gospodarske aktivnosti v ZDA v prihodnje še zvišal.
Za boj s pandemijo covid-19 je večina razvitih držav ubrala precej podobno pot. Vlade izdajajo dolgoročne obveznice, ki jih v dobršni meri kupijo centralne banke. Zahtevane donosnosti ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh, povpraševanje po tovrstnih naložbah pa običajno preseže ponudbo. Tudi nova, eno milijardo evrov velika izdaja slovenskih 30-letnih državnih obveznic, je minila bolje od pričakovanj. Povpraševanje je za 5-krat preseglo ponudbo, pri čemer je letna obrestna mera zgolj 0,5 %.
